Učinek telesne dejavnosti v nosečnosti na zaplete v nosečnosti, način poroda in poporodne izide pri novorojenčkuHeljezović Ćuskić, Šejla (Avtor) Verdenik, Ivan (Mentor) Lučovnik , Miha (Komentor) Šćepanovć, Darija (Komentor) redna telesna dejavnostzapleti med nosečnostjonačin porodaneonatalni izidipotek nosečnostiIzhodišča: Nosečnost je obdobje v življenju ženske, v katerem se odvije veliko izrazitih telesnih in duševnih sprememb, vse z namenom prilagoditi telo na nosečnost ter ga pripraviti na porod. Te spremembe lahko za telo nosečnice predstavljajo obremenitev in vodijo v morebitne zaplete. V sodobnih študijah se vse več prostora namenja nosečnicam in raziskovanju dejavnikov, ki vplivajo na življenjski slog in posledično na čim bolj ugodno prilagoditev telesa na nosečnost, ugodnejši potek poroda ter boljše izide pri novorojencu. Telesna dejavnost zavzema na tem področju pomembno, osrednje mesto. Namen magistrskega dela je bil proučiti vpliv redne telesne dejavnosti nosečnic na potek nosečnosti, pojavnost zapletov, način poroda in pojav morebitnih porodnih poškodb ter na neonatalne izide po porodu. Metode: Izvedena je bila retrospektivna študija podatkov iz Perinatalnega informacijskega sistema Republike Slovenije za obdobje med letoma 2019 in 2022. V analizo je bilo vključenih 89.231 enoplodnih nosečnosti. Iz študije so bile izključene ženske s kroničnimi boleznimi in ženske z diagnosticirano debelostjo (ITM ? 30 kg/m2). Nosečnice so bile razdeljene v dve skupini: na telesno nedejavne nosečnice in na nosečnice, ki so se ob samooceni opredelile kot vsaj dvakrat tedensko telesno dejavne skozi celotno nosečnost. Za analizo podatkov sta bila uporabljeni deskriptivna statistika in hi-kvadrat test za preverjanje statistično značilnih povezav med redno TD in izbranimi spremenljivkami. Rezultati: Prikazali smo, da je redna telesna dejavnost med nosečnostjo statistično značilno povezana z nižjo pojavnostjo zapletov, kot so preeklampsija, gestacijska hipertenzija, gestacijska sladkorna bolezen, zdravljena z inzulinom, epiziotomija med vaginalnim porodom in tveganje za carski rez. Poleg tega so imele redno telesno dejavne nosečnice statistično nižjo pojavnost prezgodnjega poroda. Telesna dejavnost je prispevala tudi k ustreznejšemu prirastu telesne mase nosečnice. Učinek je bil viden tudi pri novorojencih. Novorojenci mater, ki so bile med nosečnostjo redno telesno dejavne, so bili pogosteje donošeni, imeli višjo Apgarjevo oceno po prvih petih minutah po rojstvu in ustreznejšo telesno težo glede na gestacijsko starost. Pri izidih, kot sta pojavnost gestacijske sladkorne bolezni, ki za zdravljenje ne potrebuje inzulina, in prisotnost simptomov urinske inkontinence, statistično značilne povezave nismo zaznali, kljub zaznanim trendom iz tuje literature. Razprava: Rezultati potrjujejo zaščitno vlogo redne telesne dejavnosti v nosečnosti in njene pozitivne učinke na nižjo pojavnost zapletov, način poroda, pojav porodnih poškodb ter na neonatalne izide po porodu. Naši in tuji rezultati spodbujajo vključevanje nadzorovane in individualizirane redne telesne dejavnosti v rutinsko nosečniško svetovanje. Ob tem spodbujajo tudi nadaljnje raziskovanje v smeri natančnejše opredelitve vrste telesne dejavnosti, njene intenzitete in trajanja posamezne vadbene enote, z namenom oblikovanja natančnejših priporočil in smernic. Nadaljnje raziskovanje je smiselno tudi na področju skupin nosečnic, ki so v študijah pogosto spregledane oziroma izključene.20262026-06-03 09:16:37Magistrsko delo/naloga13979VisID: 25031sl