<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>DEJAVNIKI TVEGANJA ZA FLUKTUACIJO ZAPOSLENIH IZ SOCIALNO VARSTVENIH ZAVODOV</dc:title><dc:creator>Avdić,	Melisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Laznik,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fluktuacija zaposlenih</dc:subject><dc:subject>socialnovarstveni zavodi</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>prezaposlovanje</dc:subject><dc:subject>delovni pogoji</dc:subject><dc:subject>izgorelost.</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Fluktuacija zaposlenih je gibanje delovne sile, ki se kaže v odhodih, menjavi ali prezaposlovanju kadra, kar lahko pomembno vpliva na stabilnost organizacije. Na fluktuacijo vplivajo delovni pogoji, plačilo, psihosocialne obremenitve, organizacijski odnosi in individualne okoliščine zaposlenih. V socialnovarstvenih zavodih, kjer gre za zahtevne pogoje oskrbe ranljivih skupin, so ti dejavniki še izrazitejši in lahko pomembno vplivajo na zadovoljstvo in zadržanje kadra. Namen naše raziskave je preučiti tveganja za fluktuacijo zaposlenih iz socialnovarstvenih zavodov.

Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov v mesecu septembru 2025 je temeljilo na sestavljeni predlogi za polstrukturirani intervju. Izbrani vzorec je bil namenski in je vključeval šest udeležencev: tri diplomirane medicinske sestre, enega tehnika zdravstvene nege, enega bolničarja negovalca in eno osebo s srednješolsko izobrazbo, ki so bili zaposleni v socialnovarstvenem zavodu in so ga zapustili.

Rezultati: Intervjuvanci so navedli, da na fluktuacijo vplivajo organizacijski dejavniki (slabi delovni pogoji, nizko plačilo, pomanjkanje kadra), psihosocialni dejavniki (izgorelost, stres, konflikti, občutek spregledanosti), individualni dejavniki (starost, pričakovanja, zdravstvene težave) in sistemski dejavniki (nestabilno financiranje, nizka družbena prepoznavnost poklica). Kot glavne razloge za odhod so izpostavili preobremenjenost, neurejene urnike, nizko plačilo in slabe odnose z vodstvom. Večina je poročala o upadu motivacije in negativnem vplivu dela na duševno zdravje.

Razprava: Rezultati potrjujejo ugotovitve tujih raziskav, da kombinacija neustreznih delovnih pogojev, nizkega plačila in psihosocialnih obremenitev bistveno povečuje namero po odhodu. Za zmanjšanje fluktuacije je potreben celovit pristop, ki vključuje izboljšanje delovnih pogojev, konkurenčno plačilo, večje možnosti za strokovni razvoj, krepitev vodstvenih kompetenc in psihosocialno podporo zaposlenim. Na sistemski ravni so ključni stabilno financiranje, jasni kadrovski normativi in promocija poklica. Brez teh ukrepov bo sektor dolgotrajne oskrbe še naprej izpostavljen kadrovskim krizam, kar bo negativno vplivalo na kakovost oskrbe uporabnikov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-05 17:24:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13989</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25037</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
