Investicijske navade posameznikov glede na starostne skupine v SlovenijiRazboršek, Špela (Avtor) Vadnjal, Jaka (Mentor) investiranjefinančni ciljifinančna pismenostinvesticijske navadekriptovaluteV diplomskem delu je analizirano, kako se posamezniki v različnih starostnih skupinah od-ločajo za investiranje in za katere oblike naložb se najpogosteje odločajo. V teoretičnem delu so razloženi osnovni pojmi investiranja – naložba, donos in tveganje. Izpostavljena sta pojma finančne pismenosti in življenjskega cikla posameznika, ki vplivata na izbiro investi-cij. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metoda – spletni anketni vpra-šalnik. Ugotovili smo, da mlajši (18–30 let) najpogosteje vlagajo v kriptovalute, medtem ko je srednja starostna skupina (31–50 let) bolj usmerjena v manj tvegane oblike (varčevalni računi). Starejši (51 let in več) največkrat vlagajo v nepremičnine in žlahtne kovine. Mlajši najpogosteje mesečno vložijo med 201 in 500 €, starejši pogosteje vložijo več kot 1.000 €. Mlajša in srednja starostna skupina aktivneje spremljata stanje svojih investicij. Mlajši se najpogosteje odločajo za samostojno vlaganje preko digitalnih platform, starejši pa s pomo-čjo finančnih svetovalcev. Skupine se razlikujejo glede na odnos do pomena varčevanja za pokojnino – s starostjo narašča pomen finančne varnosti. Mlajši vlagatelji investirajo iz raz-logov doseganja finančne neodvisnosti in težnje k ustvarjanju lastnega kapitala. Za pridobi-vanje informacij o investiranju mlajša in srednja generacija največkrat uporabita spletne vire, starejši se zanašajo na lastne izkušnje. Generacijske razlike se pokažejo pri odnosu do tveganja pri investiranju, saj se z višanjem starosti zmanjšuje pripravljenost nanj, kar je v skladu z življenjskim ciklom vlagateljev.20262026-06-11 07:59:59Diplomsko delo/naloga14020VisID: 33111sl