<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ustavni vidik omejitve lastninske pravice in dedovanje kmetijskih zemljišč</dc:title><dc:creator>Juriševič,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mavčič,	Arne	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lastninska pravica</dc:subject><dc:subject>dedovanje kmetijskih zemljišč</dc:subject><dc:subject>zaščitena kmetija</dc:subject><dc:subject>kmetijska politika</dc:subject><dc:subject>fragmentacija zemljišč</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava ustavnopravni vidik omejitve lastninske pravice in dedovanja kmetijskih zemljišč v slovenskem pravnem redu. Lastninska pravica je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave RS, vendar ni absolutna. Njeno izvrševanje je omejeno s 67. členom Ustave, ki lastnini priznava tri temeljne funkcije - ekološko, socialno in gospodarsko, ter s 15. členom, ki določa, da se pravica posameznika konča tam, kjer se začne pravica drugega. Slednje se še posebej odraža v kmetijskem sektorju na področju omejitev glede prometa z zemljišči, ki ima strateški pomen za prehransko varnost in suverenost države. Poseben poudarek je namenjen dedovanju kmetijskih zemljišč, ki se po splošnih pravilih Zakona o dedovanju pogosto razdeli na več dedičev, kar vodi v fragmentacijo zemljišč in zmanjšuje njihovo gospodarsko učinkovitost. Zakonodajalec je zato z uvedbo instituta zaščitene kmetije določil poseben režim dedovanja, ki temelji na načelu nedeljivosti kmetijskega gospodarstva. Ta ureditev zasleduje ciljem preprečevanja drobitve kmetijskih zemljišč, zagotavljanja njihove trajnostne rabe in ohranjanja podeželskega prostora, s čimer se neposredno uresničujejo ustavno varovane funkcije lastnine. Raziskava temelji na normativni analizi ustavnih določb, zakonodaje, sodne prakse slovenskih sodišč ter odločitev Ustavnega sodišča RS, dopolnjuje pa jo komparativni pregled ureditev v Avstriji, Nemčiji in drugih evropskih državah. Poleg tega delo vključuje pregled strokovne literature ter poudarja pomen ekonomske in socialne vzdržnosti kmetijskih gospodarstev. Magistrsko delo ugotavlja, da je za dolgoročno ohranitev rodovitnih zemljišč in preprečitev njihove degradacije nujno nadaljnje razvijanje posebnih pravnih režimov, ki bi združevali ustavne zahteve varstva lastnine s cilji prehranske varnosti, varstva okolja in trajnostnega razvoja. Posebej pomembno je spodbujanje mladih prevzemnikov kmetij z ustreznimi davčnimi, finančnimi in institucionalnimi ukrepi, saj brez generacijske prenove podeželje in kmetijska politika države ne moreta dosegati zastavljenih ciljev.</dc:description><dc:publisher>L. Juriševič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-15 14:25:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14038</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 349.412.2:347.65/.68:342.7(497.4)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 280142339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
