<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Naklonjenost k udeležbi na volitvah v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Pipalović,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ljubotina,	Predrag	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>volilna udeležba</dc:subject><dc:subject>politična participacija</dc:subject><dc:subject>zaupanje v institucije</dc:subject><dc:subject>lokus kontrole</dc:subject><dc:subject>javnomnenjske raziskave</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo analizirali volilno udeležbo in naklonjenost udeležbi na volitvah. Glavni predmet raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri osebni, družbeni in institucionalni dejavniki vplivajo na naklonjenost udeležbi na volitvah, ter pojasniti razloge za relativno nizko volilno udeležbo v Sloveniji. Poleg demografskih dejavnikov smo proučili vpliv udeležbe v političnih aktivnostih, stopnje zadovoljstva z življenjem, javnomnenjskih raziskav, občutka državljanske dolžnosti, politične opredeljenosti in slabega vremena. V teoretičnem delu smo predstavili ključne pristope in modele volilne udeležbe, med drugim racionalno izbiro, sociološke in psihološke teorije ter pomen zaupanja v politični sistem in občutka državljanske dolžnosti. Raziskavo smo izvedli z analizo ustrezne obstoječe literature in lastno kvantitativno raziskavo, izvedeno z anketnim vprašalnikom med čim bolj naključno izbranimi odraslimi prebivalci Slovenije. Za anketo smo se odločili zaradi izvedbe kvantitativne analize. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, t-testom za neodvisne vzorce in linearno regresijo. Rezultati kažejo, da demografski dejavniki, kot so spol, religioznost in kraj rojstva, nimajo statistično značilnega vpliva na naklonjenost udeležbi na volitvah. Pomembnejši vpliv imajo psihološki in družbeni dejavniki. Ugotovili smo, da višje zaupanje v državne institucije in močnejši interni lokus kontrole povečujeta verjetnost udeležbe na volitvah, medtem ko večje zaupanje v javnomnenjske raziskave zmanjšuje motivacijo za glasovanje. Ugotovitve kažejo, da je pripravljenost na udeležbo na volitvah v Sloveniji tesneje povezana z zaupanjem v institucije in občutkom osebne odgovornosti kot z osnovnimi demografskimi značilnostmi. Naloga prispeva k boljšemu razumevanju volilnega vedenja in ponuja izhodišča za krepitev politične kulture ter spodbujanje višje volilne udeležbe v Sloveniji. Raziskava je zanimiva za politične stranke, saj ponuja osnovo za razmislek o tem, kako lahko volilce prepričajo v udeležbo na naslednjih volitvah.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-24 19:24:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14093</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34250</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
