<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv dela in delovnih pogojev na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negi</dc:title><dc:creator>Livojević,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskovic,	Ljiljana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>delovni pogoji</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>spolna aktivnost</dc:subject><dc:subject>spolno zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>izčrpanost.</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Zaposleni v zdravstveni negi so bili pri svojem delu izpostavljeni številnim fizičnim, psihičnim in čustvenim obremenitvam, ki so lahko vplivale na njihovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Med pomembnejše dejavnike so sodili stres na delovnem mestu, izmensko in nočno delo, fizična ter čustvena izčrpanost ter oteženo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Spolna aktivnost in spolno zadovoljstvo sta predstavljala pomemben del posameznikovega zdravja in kakovosti življenja. Namen raziskave je bil preučiti povezanost dela in delovnih pogojev s spolno aktivnostjo zaposlenih v zdravstveni negi.

Metode: Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del je bil izveden s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pripravljenega na podlagi pregleda domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. V raziskavi sta sodelovala 202 zaposlena v zdravstveni negi na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Kvalitativni del raziskave je bil izveden s sedmimi polstrukturiranimi intervjuji. Kvantitativni podatki so bili analizirani s programom IBM SPSS Statistics 26.0, kvalitativni podatki pa s pomočjo tematske analize.

Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v zdravstveni negi kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na spolno aktivnost, prepoznali fizično, duševno in čustveno izčrpanost, stres, dolge delovnike, nočno oziroma izmensko delo, pomanjkanje energije po delu ter težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Več kot dve tretjini anketirancev sta ocenili, da je težko usklajevanje dela in zasebnega življenja vplivalo na njihovo spolnost. Statistično značilne razlike so se pokazale pri nekaterih dejavnikih glede na spol, pri čemer so ženske izraziteje zaznavale vpliv delovnih obremenitev na spolno aktivnost. Kvalitativni rezultati so pokazali, da se je vpliv dela na spolno življenje najpogosteje izražal skozi utrujenost, stres, zmanjšanje spolne želje, slabše razpoloženje ter pomanjkanje časa za partnerski odnos.

Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da so delo in delovni pogoji pomembno vplivali na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem prek izčrpanosti, psihične obremenjenosti in oteženega usklajevanja poklicnega ter zasebnega življenja. Čeprav vse statistične povezave niso bile potrjene, so intervjuji pokazali, da so zaposleni vpliv dela na spolno aktivnost doživljali kot pomemben del svojega vsakdana. Rezultati so opozorili na pomen zagotavljanja podpornega delovnega okolja, preprečevanja izgorelosti in uvajanja ukrepov za zmanjševanje stresa ter izboljšanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-05 16:36:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14156</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25225</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
