<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ugotavljanje samomorilnih misli pri onkoloških bolnikih</dc:title><dc:creator>Medjedović,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filej,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak Šarotar,	Brigita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak</dc:subject><dc:subject>samomor</dc:subject><dc:subject>onkološki bolnik</dc:subject><dc:subject>samomorilne misli</dc:subject><dc:description>Uvod: Rak močno obremeni duševno zdravje. Psihološka stiska je ključna komponenta celostne obravnave, vendar v klinični praksi pogosto ostane spregledana. Namen raziskave je bil oceniti prevalenco samomorilnih misli pri odraslih onkoloških bolnikih, hkrati pa izmeriti prevalenco depresije in preučiti povezave z demografskimi ter kliničnimi dejavniki.

Metode: V prospektivno raziskavo je bilo vključenih 972 ambulantnih bolnikov. Depresivne simptome smo ocenili z Vprašalnikom o zdravju bolnikov – 9 postavk (Patient Health Questionnaire-9; PHQ-9), samomorilno tveganje pa z nizom vprašanj za presejanje samomora (Ask Suicide-Screening Questions; ASQ). Statistična analiza je vključevala deskriptivne metode ter primerjalne teste za opredelitev dejavnikov, povezanih s samomorilnostjo.

Rezultati: V zadnjih dveh tednih je o samomorilnih mislih poročalo 27,7 % bolnikov; 0,5 % jih je ob izpolnjevanju vprašalnika aktivno razmišljalo o samomoru. Z orodjem ASQ je 17,4 % izrazilo željo po smrti, 14,7 % občutek, da bi bili oni ali njihovi bližnji »na boljšem«, če bi bili mrtvi, in 10,6 % je v preteklosti poskusilo samomor. Klinično pomembna depresija (PHQ-9 ? 10) je bila prisotna pri 11,4 % udeležencev. Samomorilne misli so bile pogostejše pri bolnikih, ki živijo sami, poročajo o bolečini, imajo slabšo prognozo in prejemajo sistemsko zdravljenje in prisotne simptome depresije; velik delež bolnikov ni prejelo psihološke podpore po postavitvi diagnoze (88,7 %), čeprav bi jo v 43,5 % potrebovalo.

Zaključki: Rezultati raziskave potrjujejo prisotnost samomorilnih misli in tesno prepletenost depresije in samomorilnih misli v onkološki populaciji ter podpirajo uvedbo rutinskega presejanja duševne stiske kot »šestega vitalnega znaka« z uporabo PHQ-9 in ASQ. Pozitivni izvidi naj sprožijo stopnjevan klinični odziv (takojšnji varnostni protokol, hitra napotitev v psihoonkologijo) ter sočasno optimizacijo obvladovanja bolečine.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-10 09:19:12</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14200</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25235</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
