<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fizioterapevtski pristopi po poškodbi sprednje križnje vezi (acl) pri nogometaših</dc:title><dc:creator>Glas,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gazibara,	Šejla	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ACL poškodba</dc:subject><dc:subject>nogometaši</dc:subject><dc:subject>nogomet</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>protokol</dc:subject><dc:description>Nogomet od profesionalnih nogometašev zahteva visoko raven telesne pripravljenosti. Velika pogostost treningov in tekem povečuje tveganje za nastanek poškodb. Poškodba sprednje križne vezi (ACL) je med nogometaši ena najpogostejših, saj igra vključuje številne gibalne vzorce, kot so hitre spremembe smeri, nenadna zaustavljanja, skoki ter pogosti fizični kontakti z nasprotniki. Za povečanje možnosti uspešne vrnitve na igrišče je pogosto potreben operativni poseg, pri katerem se ligament rekonstruira z uporabo avtolognega ali alograftnega tkiva. Pooperativna rehabilitacija je praviloma razdeljena v več faz. V prvi fazi je poudarek na zmanjševanju bolečine in otekline, v drugi fazi na izboljšanju obsega gibanja, v tretji fazi na vzpostavljanju mišične moči in propriocepcije, v četrti fazi pa na vključevanju športno-specifičnih vaj. Rehabilitacijski postopki se med seboj razlikujejo, vendar imajo skupen cilj, varno in učinkovito vrnitev športnika v tekmovalni proces. V zaključni fazi se splošna rehabilitacija postopno zaključi, medtem ko se športno-specifična rehabilitacija še intenzivneje nadaljuje. Kljub uveljavljenosti operativnega zdravljenja pa najnovejše raziskave v ortopediji in športni fizioterapiji potekajo v smeri neoperativne rehabilitacije, kot je metoda Cross Bracing Protocol (CBP), ki temelji na naravnem biološkem celjenju vezi. Metoda je trenutno še v začetnih fazah raziskav, zato specifično na nogometaših še ni bila obsežno preizkušena, je pa bila že uspešno uporabljena pri drugih športnikih. S pregledom literature smo v diplomskem delu analizirali najpogosteje uporabljene fizioterapevtske postopke po poškodbi ACL pri nogometaših, aktualna priporočila ter dejavnike, ki prispevajo k uspešni vrnitvi v igro. Na tej podlagi smo oblikovali tri raziskovalna vprašanja, na katera smo po azključeni analizi tudi odgovorili.</dc:description><dc:publisher>J. Glas</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-13 11:03:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14235</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.728.3-001:796.332:615.82(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 284539139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
