<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>STALIŠČA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV DO PALIATIVNE OSKRBE STAROSTNIKOV</dc:title><dc:creator>Gel,	Kornelija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskovic,	Ljiljana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>paliativna oskrba</dc:subject><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>timsko sodelovanje.</dc:subject><dc:description>Paliativna oskrba je pomemben del celostne obravnave starostnikov, zlasti pri osebah z 
napredovalo, neozdravljivo boleznijo ali ob koncu življenja. Kakovost izvajanja paliativne oskrbe je tesno povezana z znanjem, s stališči, komunikacijskimi veščinami in timskim 
sodelovanjem zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil preučiti stališča zdravstvenih delavcev do paliativne oskrbe starostnikov. Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev, ki se pri svojem delu srečujejo s starostniki v paliativni oskrbi. Podatki 
so bili analizirani z metodami deskriptivne statistike, pri čemer so bile uporabljene frekvence, odstotki in povprečne vrednosti. Rezultati raziskave so pokazali, da se anketiranci pogosto srečujejo s starostniki v 
paliativni oskrbi, pri čemer je 63 % anketirancev navedlo, da za starostnike v paliativni oskrbi 
skrbijo zelo pogosto. Svoje znanje in usposobljenost na področju paliativne oskrbe je kot dobro 
oziroma visoko ocenilo 31 % anketirancev. Kompetence pri obvladovanju simptomov so bile 
ocenjene najvišje (M = 4,7), medtem ko so anketiranci kot večje izzive izpostavili komunikacijo 
o smrti (M = 4,0), soočanje s čustveno zahtevnimi situacijami (M = 4,1) ter organizacijo dela 
in podporo vodstva (M = 3,4). Kot najpomembnejša področja za izboljšanje so anketiranci 
najpogosteje izpostavili potrebo po dodatnem izobraževanju (82 %) in boljšem timskem sodelovanju (82 %), sledili pa so dostop do strokovnih smernic (67 %) ter večja psihološka 
podpora zaposlenim (61 %).Ugotovitve kažejo, da imajo zdravstveni delavci pretežno pozitivna stališča do 
paliativne oskrbe starostnikov, vendar hkrati prepoznavajo potrebo po dodatnem strokovnem 
izpopolnjevanju in boljši organizacijski podpori. Za nadaljnji razvoj kakovostne paliativne 
oskrbe so ključni sistematično izobraževanje, krepitev komunikacijskih veščin, učinkovito 
timsko sodelovanje in ustrezna podpora zaposlenim. Rezultati raziskave lahko predstavljajo 
izhodišče za izboljšanje prakse paliativne oskrbe starostnikov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-18 18:14:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14317</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25245</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
