Neenakost spolov pri zaposlovanju v zdravstvuBernik, Tanja (Avtor) Mulec, Breda (Mentor) neenakost spolovzaposlovanje v zdravstvuraznolikost delovne sileenake možnosti pri zaposlovanjudiskriminacija na delovnem mestuDigitalizacija, avtomatizacija in tehnološki napredek so dejavniki, ki spreminjajo zaposlitveno strukturo in delovne odnose ter povečujejo neenakosti, pri čemer so razlike med spoloma izrazite v zaposlovanju. Ženske imajo namreč pogosto nižje plače, slabše pogoje in manj možnosti napredovanja. V zdravstvu ženske predstavljajo večino zaposlenih, a so slabo zastopane v vodstvih in pogosto izvajajo negovalne vloge. Preprečevanje spolne neenakosti zahteva tudi zakonodajne in institucionalne ukrepe, mentorstvo, dostop do informacijskih omrežij in odpravo plačnih razlik, spodbujanje izobraževanja, transparentnost zaposlovanja, enake možnosti napredovanja, redno spremljanje, poročanje in javnost. Uporabljene metode v magistrskem delu so metode družboslovnega raziskovanja, in sicer deskriptivna metoda analize domače in tuje literature, deduktivna metoda ter kvalitativna metoda z intervjuji zaprtega tipa. Raziskava je razdeljena na teoretični in empirični del ter temelji na intervjujih zaposlenih v zdravstvu iz dveh slovenskih regij z namenom preučevanja neenakosti spolov pri zaposlovanju. Namen magistrskega dela je podrobno preučiti neenakosti med spoloma pri zaposlovanju v zdravstvu z vidika diskriminacije, plačnih razlik in možnosti napredovanja ter zakonodajnega okvira za njihovo preprečevanje. Raziskovalni del je usmerjen v ugotavljanje pojavnih oblik in posledic spolnih neenakosti v zdravstvu ter njihovega razlikovanja glede na delovna mesta zaposlenih. Prispevek dela je v raziskovanju neenakosti med spoloma pri zaposlovanju v zdravstvu v slovenskem prostoru, kjer je to področje še vedno manj raziskano, zlasti z vidika kvalitativnih pristopov. Raziskava temelji na dejanskih izkušnjah zdravstvenih delavcev različnih poklicev, spolov in regij, kar omogoča realen in poglobljen vpogled v obravnavano problematiko. Rezultati lahko prispevajo k nadaljnjim znanstvenim raziskavam, služijo kot podlaga za oblikovanje organizacijskih in kadrovskih ukrepov v zdravstvu in povečujejo ozaveščenost širše javnosti o neenakostih med spoloma. Kljub temu ima raziskava tudi določene omejitve, predvsem omejeno velikost vzorca, geografsko omejenost na dve regiji in uporabo intervjujev zaprtega tipa, kar lahko vpliva na splošno posplošljivost rezultatov. Diskusija rezultatov zato temelji na primerjavi z obstoječo literaturo in poudarja potrebo po nadaljnjih, obsežnejših raziskavah.T. Bernik20262026-07-21 12:36:28Magistrsko delo/naloga14335UDK: 331.5:614.2(497.4)COBISS_ID: 284929027sl