<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fizioterapevtska obravnava poškodb gležnja pri profesionalnih deskarjih na snegu in vrnitev v šport – pregled literature</dc:title><dc:creator>Jelatancev,	Nikolaj	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hernja Rumpf,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>deskanje na snegu</dc:subject><dc:subject>poškodba gležnja</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>vrnitev v šport</dc:subject><dc:description>Uvod: Profesionalni deskarji na snegu so zaradi velikih obremenitev pri skokih in doskokih izpostavljeni visokemu tveganju za poškodbe gležnja. Namen diplomskega dela je raziskati najučinkovitejše fizioterapevtske pristope pri obravnavi teh poškodb ter opredeliti kriterije za varno vrnitev v šport. Metode: Uporabljen je bil kvalitativni pristop s pregledom znanstvene in strokovne literature po smernicah PRISMA. Iskanje je bilo izvedeno v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, PEDro, ProQuest in Google Scholar. Po uporabi vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v končno analizo vključenih petnajst raziskav, ki smo jih obdelali z metodama komparacije in sinteze. Rezultati: Rehabilitacija je strukturirana v štiri faze: akutno, subakutno, funkcionalno in pozno fazo vrnitve v šport. V akutni fazi je najučinkovitejša zgodnja funkcionalna obravnava z nadzorovano mobilizacijo, v srednjih fazah proprioceptivni in nevromišični trening, v pozni fazi pa pliometrična in hop-stabilizacijska vadba s športno-specifičnimi nalogami. Pri odločanju o vrnitvi v šport se uporabljajo funkcionalni testi in vprašalnika FAAM in ALR-RSI. V literaturi je opazen primanjkljaj raziskav na populaciji profesionalnih deskarjev. Zaključek: Fizioterapevtska obravnava poškodb gležnja pri profesionalnih deskarjih mora biti strukturirana, fazna in individualizirana. Vrnitev v šport mora temeljiti na kombinaciji funkcionalnih kazalnikov, vprašalnikov in psihološke pripravljenosti. Pomanjkanje raziskav na deskarski populaciji opozarja na potrebo po nadaljnjih kliničnih raziskavah.</dc:description><dc:publisher>N. Jelatancev</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-06 15:51:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14480</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8:796.071.2:796.948(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 287179779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
