<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Neformalna komunikacija kot blažilec stresa: pomen socialnih interakcij med sodelavci</dc:title><dc:creator>Ložar,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mušinović,	Fadil	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Neformalna komunikacija</dc:subject><dc:subject>stres na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>dobro počutje zaposlenih</dc:subject><dc:subject>medosebni odnosi</dc:subject><dc:subject>organizacijska komunikacija.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga preučuje vlogo neformalne komunikacije na delovnem mestu in njen vpliv na zaznano stresnost in dobro počutje zaposlenih. Neformalna komunikacija je pomemben, a pogosto spregledan vidik delovanja organizacije, saj poteka zunaj formalnih komunikacijskih struktur, hkrati pa pomembno vpliva na medosebne odnose, pretok informacij in organizacijsko klimo. Naraščajoče delovne obremenitve in vse večja kompleksnost organizacij poudarjajo pomen socialne podpore, kakovostnih medosebnih odnosov in učinkovite komunikacije pri ohranjanju psihološkega dobrega počutja zaposlenih.

Empirični del študije temelji na anketi, v kateri je sodelovalo 133 zaposlenih. Rezultati kažejo, da zaposleni neformalno komunikacijo na splošno dojemajo pozitivno in jo povezujejo z izboljšanim počutjem in zmanjšanim stresom. Večja zaznana dostopnost in uporabnost neformalne komunikacije sta bili statistično značilno povezani z večjim zaznanim zmanjšanjem stresa. Zaposleni, ki se pogosteje vključujejo v neformalne pogovore, so poročali tudi o večjem čustvenem olajšanju. Med funkcijami neformalne komunikacije so anketiranci najvišje ocenili gradnjo odnosov, sledili sta olajšanje pretoka informacij in spodbujanje ustvarjalnosti, čustvena podpora pa je prejela nekoliko nižje ocene.

Ugotovitve tudi kažejo, da so pogovori iz oči v oči najpogostejša oblika neformalne komunikacije, medtem ko imajo digitalni kanali manj pomembno vlogo pri neformalnih interakcijah. Poleg tega ni bila ugotovljena statistično pomembna povezava med zaznano koristnostjo neformalne komunikacije in stopnjo izobrazbe zaposlenih. Na splošno študija potrjuje, da je neformalna komunikacija pomemben socialni vir znotraj organizacij, ki prispeva k zmanjševanju stresa, izboljšanju dobrega počutja zaposlenih ter močnejšim medosebnim odnosom in organizacijski koheziji.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-08 19:24:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14521</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 35657</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
