Svoboda združevanja v praksi Evropskega sodišča za človekove praviceRoblek, Damjana (Avtor) Letnar Černič, Jernej (Mentor) svoboda združevanjazdruženjepredpisano z zakonompolitične strankesindikalne organizacijeverska združenjaČlovekove pravice so predvsem v razvitem delu sveta postale samoumevne in zdelo se je, da nam jih nihče ne more vzeti. Vendar se je vse spremenilo, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. V Sloveniji sta bila sprejeta Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepoved gibanja zunaj občin, ob katerem smo se šele začeli zavedati, kako zastrašujoč pomen ima beseda omejitev. Omejitev gibanja in zbiranja sicer ni neposredno povezana s pravico do svobode združevanja, a jo močno zaznamuje. Z magistrskim delom želimo dokazati, da zakonska ureditev pravice v skladu z mednarodnimi standardi prinaša njeno učinkovito uresničevanje v praksi. Prav s proučevanjem te pravice lahko spoznamo stanje demokracije v zadevni državi. Ugledne evropske institucije, ki delujejo že več desetletij ter so v vseh letih pridobile veliko znanja in strokovnosti, so pripravile teoretična izhodišča o pravici do svobode združevanja, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice razvija in pojasnjuje skozi sodno prakso. Sodišče vedno poudarja, da mora biti omejitev te pravice upravičena in sorazmerna s ciljem, ki ga želi doseči, saj neupravičene omejitve človekovih pravic zapuščajo posledice tako v družbi kot pri posameznikih. Zaradi omejitev, ki jih doživljamo v času pandemije, si danes lahko predstavljamo, kako bi bilo živeti brez uživanja človekovih pravic, in močno upamo, da nismo ponovno na začetku poti.[D. Roblek]20202022-02-04 15:36:08Magistrsko delo/naloga8680UDK: 342.7(4)(043.2)COBISS_ID: 96304387sl