<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Londonski sporazum 1915</dc:title><dc:creator>Bogataj,	Naja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Ernest	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prva svetovna vojna</dc:subject><dc:subject>velesile</dc:subject><dc:subject>pogajanja</dc:subject><dc:subject>tajni sporazum</dc:subject><dc:subject>Londonski sporazum</dc:subject><dc:description>Prva svetovna vojna, poimenovana tudi kot velika vojna, je eden od najpomembnejših zgodovinskih dogodkov sveta. Potekala je na evropskih tleh, vključile pa so se tudi druge države sveta. Takrat je v Evropi vladalo pet velesil, in sicer Velika Britanija, Francija in Rusija, ki so bile članice antantnih sil, ter Avstro-Ogrska in Nemčija, ki sta bili z Italijo, ki se je sama sicer imela za velesilo, povezani v centralnih silah. Velesile so se borile za ozemlje, za širitev svojega imperija tako na evropskih tleh kot na drugih celinah, v kolonijah. Italija, ki je imela kompleks manjvrednosti, je imela od nekdaj samo en cilj, to je razširiti svoje ozemlje in postati nepremagljiv imperij. Ker ji to ni uspelo na način kot ostalim velesilam, torej z vojaškimi napadi in okupacijo, je v začetku svetovne vojne posegla po drugačnem načrtu. Razglasila je nevtralnost, kar je pomenilo, da se v vojni ne bo borila za nikogar in je svojo vojaško moč tako rekoč ponudila tistim silam, ki ji bodo v zameno za pomoč v vojni ponudile več. Antantne sile so to izkoristile in Italiji ponudile večji del njenih ozemeljskih zahtev. Po tajnih pogajanjih so dogovor sklenile s podpisom Londonskega sporazuma aprila leta 1915. Podpis sporazuma je močno vplival na razvoj prve svetovne vojne, ena od posledic podpisa je bil vstop Italije v prvo svetovno vojno, ki je vojno napovedala svoji nekdanji zaveznici v centralnih silah, tj. Avstro-Ogrski. S podpisom sporazuma je bilo oškodovanih mnogo narodov; narodov, katerih ozemlje je bilo brez njihovega vedenja obljubljeno Italiji. Med njimi smo tudi mi, Slovenci, saj je veliko našega etničnega ozemlja ostalo onkraj meja, skupaj z našimi, tam živečimi rojaki.</dc:description><dc:publisher>[N. Bogataj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-30 10:23:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8939</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 94(100)"1914/1918"(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 113300995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
