<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="14016" NadgradivoID="0" NRID="28739372" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=14016" StOgledov="43" StPrenosov="1" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-06-11 11:00:21" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-14016">20.500.12556/ReVIS-14016</PID>
  <Naslov>Preobremenitveni sindromi spodnjih okončin v profesionalnem nogometu</Naslov>
  <Podnaslov>diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov></TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Uvod: Preobremenitveni sindrom fleksorjev kolena (PSFK) in preobremenitveni sindrom adduktorjev kolka (PSAK) sodita med najpogostejše mišično-tetivne preobremenitvene po-škodbe v profesionalnem nogometu. Nastaneta kot posledica neskladja med trenažnimi obre-menitvami in regeneracijsko sposobnostjo tkiva, kar vodi v postopno akumulacijo mikro-travm, bolečinski sindrom in zmanjšano funkcionalnost. Ker pomembno vplivata na konti-nuiteto trenažnega procesa in tekmovalno pripravljenost, je razumevanje njune pojavnosti, ponovitev ter rehabilitacijskih in preventivnih pristopov ključno za strokovno delo fiziote-rapevtov v nogometu. Metoda: Raziskava je bila izvedena kot presečna empirična kvantitativna študija. Uporab-ljen je bil anonimni spletni anketni vprašalnik, ki je zajemal podatke o pojavnosti PSFK in PSAK, času in pogostosti recidivov, poteku rehabilitacije ter preventivnih navadah igralcev. V vzorec je bilo vključenih 74 profesionalnih nogometašev 1. SNL v sezoni 2025/2026. Podatki so bili analizirani z deskriptivnimi statističnimi postopki. Rezultati: PSFK je v karieri doživelo 33,8 % igralcev, PSAK pa 24,3 % igralcev. Ponovitve so se pojavile pri 36,0 % primerov PSFK in 33,3 % primerov PSAK, najpogosteje med 2. in 4. tednom po vrnitvi v trenažni proces. Kineziterapija je bila vključena pri 88,0 % igralcev s PSFK kot oblika fizioterapevtska obravnava, stabilizacijske vaje za medenični obroč in mišice trupa pa pri 83,3 % igralcev s PSAK. Preventivne vaje po rehabilitaciji je redno iz-vajalo 68,0 % igralcev po PSFK in 72,2 % igralcev po PSAK. Razprava: Rezultati potrjujejo, da sta PSFK in PSAK v 1. SNL pogosta in ponavljajoča sindroma. Visoka stopnja ponovitev poudarja pomen nadzorovanega postopnega dviga obre-menitev, progresivne ekscentrične vadbe ter vključitve preventivnih vaj v trenažni proces.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Introduction: Overuse syndromes of the knee flexors (PSFK) and hip adductors (PSAK) are among the most common musculotendinous overload injuries in professional football. They develop as a result of an imbalance between training loads and the regenerative capac-ity of the tissue, leading to progressive microtrauma accumulation, pain, and reduced func-tional performance. As both syndromes significantly affect training continuity and match readiness, understanding their prevalence, recurrence patterns, and rehabilitation and pre-vention strategies is essential for physiotherapists working in football. Methods: The study was designed as a cross-sectional quantitative investigation. An anon-ymous online questionnaire was used to collect data on the occurrence of PSFK and PSAK, recurrence timing and frequency, rehabilitation characteristics, and preventive practices. The sample included 74 professional football players competing in the Slovenian First League (1. SNL) during the 2025/26 season. Data were analysed using descriptive statistical meth-ods. Results: PSFK was experienced by 33.8% of players during their career, while 24.3% of players reported PSAK. Recurrences occurred in 36.0% of PSFK cases and 33.3% of PSAK cases, most frequently between the 2nd and 4th week after returning to training. Kinesither-apy was included as a form of physiotherapeutic treatment in 88.0% of players with PSFK, while 83.3% of players with PSAK performed stabilization exercises targeting the pelvic girdle and trunk muscles. After rehabilitation, preventive exercises were regularly performed by 68.0% of players after PSFK and 72.2% of players after PSAK. Discussion: The findings confirm that PSFK and PSAK are common and recurrent syn-dromes in 1. SNL players. The high recurrence rates highlight the importance of controlled progressive load management, eccentric strengthening, and integration of preventive exer-cise strategies within the training process.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>preobremenitveni sindrom</Beseda>
    <Beseda>fleksorji kolena</Beseda>
    <Beseda>adduktorji kolka</Beseda>
    <Beseda>fizioterapija</Beseda>
    <Beseda>preventiva</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>overuse syndrome</Beseda>
    <Beseda>knee flexors</Beseda>
    <Beseda>hip adductors</Beseda>
    <Beseda>physiotherapy</Beseda>
    <Beseda>prevention</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>M. Piberčnik</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-06-10 14:46:00</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-06-10 14:46:00</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-06-11 03:08:03</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2026</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Maribor</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>43 str., [5] f. pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="13655" Ime="Matjaž" Priimek="Piberčnik" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="473414659" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="11198" Ime="Petra" Priimek="Medved Jereb" AltIme="Petra Medved Jereb; Petra Medved" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="107332707" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">616.7-001.4:796:615.82(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/281179139">281179139</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="16991" DatotekaNRID="14706531" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="1801468" VelikostDatotekeKratko="1,72 MB" DatumVstavljanja="2026-06-10 14:46:58" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>Pibercnik_Matjaz_dd_2026.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Pibercnik_Matjaz_dd_2026.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>5C6C7EF16650FC2A5DB138CB310FA255</MD5>
      <SHA256>94fdd6799552d57f374c33b54b07cf1f3b692a59f1bda66f07af0322e332d14f</SHA256>
      <UUID>783dba03-64ca-11f1-9215-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=16991</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="115726"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="30" Kratica="UAMEU" ZavodEvsID="0000042" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Univerza Alma Mater Europaea</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
