<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="14017" NadgradivoID="0" NRID="28739374" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=14017" StOgledov="37" StPrenosov="2" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-06-11 12:13:01" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-14017">20.500.12556/ReVIS-14017</PID>
  <Naslov>Fizioterapevtski pristopi pri parezi n. facialisa v subakutni in kronični fazi – pregled literature</Naslov>
  <Podnaslov>diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov></TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Teoretična izhodišča: Pareza n. facialisa je pogosta periferna nevrološka motnja, pri kateri okvara sedmega možganskega živca povzroči obrazno asimetrijo, zmanjšano mimiko ter težave pri zapiranju očesa, hranjenju in govoru. Pri delu bolnikov okrevanje ni popolno, kar lahko vodi v dolgotrajne posledice, kot so sinkineze, togost in kontrakture, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja. Fizioterapija ima ključno vlogo predvsem v subakutni in kronični fazi, ko se spodbuja ponovno učenje selektivne aktivacije mimičnih mišic ter izboljšanje koordinacije. Metoda: Izveden je bil strukturiran pregled domače in tuje znanstvene literature po načelih sistematičnega iskanja (PRISMA). Iskanje je potekalo v relevantnih podatkovnih bazah z uporabo ključnih pojmov, povezanih s parezo obraznega živca, fizioterapijo in rehabilitacijo. V analizo so bile vključene raziskave in pregledni članki, ki obravnavajo obrazne vaje, mimično terapijo, EMG-biofeedback, elektroterapijo ter druge podporne pristope. Rezultati: Pregled literature kaže, da je v subakutni fazi najpomembnejša zgodnja, nadzorovana aktivna vadba s poudarkom na kakovosti izvedbe in progresiji obremenitve. V kronični fazi so najbolj dosledno opisani pozitivni učinki EMG-biofeedbacka in vizualno vodenega treninga pri zmanjševanju sinkinez, izboljšanju simetrije ter koordinacije obraznih gibov. Elektroterapija se večinoma uporablja kot dopolnilo aktivnim pristopom. Razprava: Uspešnost rehabilitacije je odvisna od fazno usmerjenega, individualiziranega programa ter aktivnega sodelovanja bolnika, zlasti pri rednem izvajanju vaj doma. Napredek je priporočljivo spremljati s standardiziranimi ocenjevalnimi lestvicami (npr. House–Brackmann, Sunnybrook, eFACE), saj neenotna metodologija raziskav otežuje primerjavo rezultatov. Prihodnje raziskave bi morale vključevati bolj standardizirane protokole.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Theoretical background: Facial nerve palsy (n. facialis) is a common peripheral neurological disorder in which dysfunction of the seventh cranial nerve leads to facial asymmetry, reduced mimic movement, and functional problems with eye closure, eating, and speech. In some patients recovery remains incomplete, resulting in long-term sequelae such as synkinesis, stiffness, and contractures that negatively affect quality of life. Physiotherapy therefore plays an important role, particularly in the subacute and chronic phases, when relearning selective facial muscle activation, improving coordination, and preventing pathological compensatory patterns occur. Method: A structured review of Slovenian and international scientific literature was conducted following systematic search principles (PRISMA). Searches were performed in relevant databases using keywords related to facial nerve palsy, physiotherapy, and rehabilitation. Included studies addressed facial exercises, mime based therapy, EMG biofeedback, electrotherapy, and other adjunct approaches. Results: In the subacute phase, early supervised active training with emphasis on movement quality and gradual progression is essential for restoring selective muscle activation. In the chronic phase, the most consistent benefits are reported for EMG biofeedback and visually guided retraining, which help reduce synkinesis, improve facial symmetry, and enhance coordination. Electrotherapy and other adjunct methods are generally used as complementary interventions. Discussion: Successful rehabilitation depends on phase-specific, individualised programmes and active patient participation, particularly regular home exercise. Progress should be monitored using standardised scales (House–Brackmann, Sunnybrook, eFACE), although heterogeneous study designs limit comparability. Future research should focus on more standardised protocols and outcome reporting.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>pareza obraznega živca</Beseda>
    <Beseda>fizioterapija</Beseda>
    <Beseda>rehabilitacija</Beseda>
    <Beseda>Bellova pareza</Beseda>
    <Beseda>obrazne vaje</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>facial nerve palsy</Beseda>
    <Beseda>physiotherapy</Beseda>
    <Beseda>rehabilitation</Beseda>
    <Beseda>Bell’s palsy</Beseda>
    <Beseda>facial exercises</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>J. Gomboc</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb11" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-06-10 16:25:51</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-06-10 16:25:51</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-06-11 03:08:04</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Maribor</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2026</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Maribor</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>52 str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="13656" Ime="Janja" Priimek="Gomboc" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="473422595" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="10502" Ime="Tatjana" Priimek="Horvat" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="38856291" Afiliacija="" ArrsID="57344" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">616.833-009.11:615.82(043.2)</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/281209859">281209859</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="16992" DatotekaNRID="14706534" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="4540656" VelikostDatotekeKratko="4,33 MB" DatumVstavljanja="2026-06-10 16:26:01" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>Gomboc_Janja_dd_2026.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>Gomboc_Janja_dd_2026.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>330199263C09D59BE3128318EDFA23BA</MD5>
      <SHA256>480e2bac6c9ff89602f7dd0f7dfbb8e06c849038d33c76a1125d60c3a6c5ffd5</SHA256>
      <UUID>4e416955-64d8-11f1-9215-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=16992</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="146246"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="30" Kratica="UAMEU" ZavodEvsID="0000042" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Univerza Alma Mater Europaea</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
