20.500.12556/ReVIS-14221 Biometrični podatki v policijskih postopkih načelo sorazmernosti in vprašanje hrambe Biometric Data in Police Procedures: The Principle of Proportionality and the Issue of Data Retention magistrsko delo Hramba biometričnih podatkov, zlasti DNK profilov, predstavlja eno najobčutljivejših področij sodobnega policijskega delovanja, saj neposredno posega v pravico posameznika do varstva osebnih podatkov in spoštovanja zasebnega življenja. Razvoj forenzičnih tehnologij in širitev policijskih evidenc sta bistveno povečala učinkovitost kazenskega pregona, hkrati pa odprla pomembna ustavnopravna in človekovo pravna vprašanja glede dopustnosti, časovne razsežnosti in nadzora nad hrambo biometričnih podatkov. V zadnjem desetletju so k zaostritvi teh vprašanj odločilno prispevale sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, ki so postavile stroge standarde sorazmernosti in individualizacije posegov. Namen magistrskega dela je analizirati pravno ureditev hrambe DNK in drugih biometričnih podatkov v policijskih evidencah v Republiki Sloveniji ter presoditi njeno skladnost z ustavnimi zahtevami in evropskimi pravnimi standardi. Poseben poudarek je namenjen načelu sorazmernosti, razlikovanju med obsojenimi in neobsojenimi osebami ter vprašanju časovne omejenosti hrambe in možnosti izbrisa podatkov. Raziskava temelji na kombinaciji pravne analize, primerjalno pravne metode in empiričnega pregleda zakonodajnih sprememb. V okviru pravne analize je obravnavana veljavna slovenska zakonodaja, zlasti novela Zakona o nalogah in pooblastilih policije, v primerjalnem delu pa je analizirana sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, s poudarkom na primerih iz Združenega kraljestva, Francije, Bolgarije in drugih držav. Empirični del se osredotoča na razloge za zakonodajne spremembe ter vpliv sodne prakse in priporočil nadzornih institucij na oblikovanje nove ureditve. Ugotovitve magistrskega dela kažejo, da je nova slovenska ureditev hrambe biometričnih podatkov bistveno izboljšala varstvo pravic posameznikov, zlasti z uvedbo diferenciranih rokov hrambe in odpravo avtomatične ter dolgotrajne hrambe podatkov neobsojenih oseb. Kljub temu ostajajo odprta vprašanja glede dejanskega izvajanja individualne presoje sorazmernosti, učinkovitosti mehanizmov izbrisa ter organizacijskih in informacijskih izzivov pri upravljanju policijskih evidenc. Magistrsko delo potrjuje, da dopustnost hrambe DNK podatkov ni odvisna zgolj od obstoja zakonske podlage, temveč predvsem od kakovosti pravne ureditve, ki mora zagotavljati časovno omejenost, možnost pregleda in izbrisa ter učinkovite procesne varovalke. Hramba biometričnih podatkov mora zato vzpostavljati pravično ravnovesje med legitimnimi interesi kazenskega pregona in varstvom informacijske zasebnosti posameznika. biometrični podatki hramba DNK podatkov policijske evidence načelo sorazmernosti Evropsko sodišče za človekove pravice biometric data DNA data retention police databases principle of proportionality European Court of Human Rights true false false L. Mlakar Slovenski jezik Angleški jezik Magistrsko delo/naloga 2026-07-13 09:37:37 2026-07-13 09:37:37 2026-07-14 03:19:26 0000-00-00 00:00:00 2026 0 Kranj 2026 Kranj Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 23. 6. 2026; 1 spletni vir (1 datoteka PDF (73 str.)) 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 351.74:004.056.5 282542339 FDS_2026_Luka_Mlakar.pdf FDS_2026_Luka_Mlakar.pdf 1 7143D74711323ACE80FC693ECB5D6593 2a29f45fe99ff966d6c3197d4e55c5e3255dac1f9c12e6f9e536e94caed3f91f 7dacb7dd-7e8e-11f1-b063-001a4af901a5 https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=17247 Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije 0 0 0