20.500.12556/ReVIS-14505 Preferencijalno glasovanje na parlamentarnim izborima u Hrvatskoj i njegovi efekti na političko ponašanje i percepciju kandidata kod birača Preferenčno glasovanje na parlamentarnih volitvah na Hrvaškem in njegovi učinki na politično vedenje ter percepcijo kandidatov pri volivcih Preferencijalni izborni model u Hrvatskoj klasificira se kao sustav otvorenih lista, sličan onima koji se koriste u nekim drugim državama članicama Europske unije, ali sa specifičnom značajkom praga od 10 % – kandidat mora dobiti najmanje 10 % ukupnih glasova koje je lista osvojila u izbornoj jedinici kako bi promijenio unaprijed određe ni redoslijed. U komparativnom smislu, taj se prag smatra relativno visokim u usporedbi s nekim drugim sustavima. Cilj istraživanja je ispitati stavove birača o preferencijalnom glasovanju na izborima u Hrvatskoj te utvrditi postoje li razlike u tim stavovima s obzirom na politički interes, izborno ponašanje i dobne karakteristike birača. Postavlje na je jedna opća hipoteza i tri specifične hipoteze. Opća hipoteza glasi: Postoje statistički značajne razlike u stavovi ma prema preferencijalnom glasovanju među biračima u Republici Hrvatskoj ovisno o njihovim socio-demografskim obilježjima i prisutnosti političkog interesa. Specifične hipoteze su sljedeće: H1: Birači koji iskazuju politički interes izražavaju statistički značajno pozitivnije stavove prema preferencijalnom glasovanju u usporedbi s biračima koji ne iskazuju politički interes; H2: Birači koji su na izborima dali preferencijalni glas izražavaju statistički značajno pozitivni ju percepciju demokratske prirode preferencijalnog sustava u odnosu na birače koji nisu dali preferencijalni glas; H3: Mlađi birači pokazuju statistički značajno višu razinu personalizacije političkog izbora, odnosno veći fokus na poje dinačne kandidate pri glasovanju, u odnosu na starije birače. Uzorak istraživanja obuhvatio je 300 birača s područ ja Rovinja (Republika Hrvatska). Istraživanje je provedeno u veljači 2026. godine. Za potrebe istraživanja konstruira na je Skala za procjenu stavova birača prema preferencijalnom glasovanju. Podaci su prikupljeni anketnim upitnikom, a statistička analiza provedena je u programu SPSS (verzija 23). Rezultati istraživanja pokazali su da su postavljene hipoteze statistički potvrđene, uz djelomičnu potvrdu druge hipoteze. Nalazi potvrđuju značajnu povezanost između preferencijalnog glasovanja, političkog interesa i percepcije kandidata, naglašavajući njegovu ulogu u suvremenim izbornim procesima u Hrvatskoj. Preferenčni volilni model na Hrvaškem se uvršča med sisteme odprtih list, podobno kot v nekaterih drugih državah članicah Evropske unije, vendar s specifično značilnostjo 10-odstotnega praga – kandidat mora prejeti najmanj 10 % vseh glasov, ki jih je lista osvojila v volilni enoti, da lahko spremeni vnaprej določen vrstni red. V primer jalnem smislu se ta prag šteje za razmeroma visokega v primerjavi z nekaterimi drugimi sistemi. Cilj raziskave je preučiti stališča volivcev do preferenčnega glasovanja na volitvah na Hrvaškem ter ugotoviti, ali obstajajo razlike v teh stališčih glede na politični interes, volilno vedenje in starostne značilnosti volivcev. Postavljena je bila ena splošna hipoteza in tri specifične hipoteze. Splošna hipoteza se glasi: obstajajo statistično značilne razlike v stališčih do preferenčnega glasovanja med volivci v Republiki Hrvaški glede na njihove sociodemografske značilnosti in prisotnost političnega interesa. Specifične hipoteze so naslednje: H1: Volivci, ki izkazujejo politični interes, izražajo statistično značilno bolj pozitivna stališča do preferenčnega glasovanja v primerjavi z volivci, ki ne izkazujejo političnega interesa; H2: Volivci, ki so na volitvah oddali preferenčni glas, izražajo statistično značilno bolj pozitivno percepcijo demokratične narave preferenčnega sistema v primerjavi z volivci, ki niso oddali preferenčnega glasu; H3: Mlajši volivci izkazujejo statistič no značilno višjo raven personalizacije politične izbire oziroma večji poudarek na posameznih kandidatih pri glaso vanju v primerjavi s starejšimi volivci. Vzorec raziskave je zajemal 300 volivcev z območja Rovinja (Republika Hrvaš ka). Raziskava je bila izvedena februarja 2026. Za potrebe raziskave je bila oblikovana lestvica za oceno stališč volivcev do preferenčnega glasovanja. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, statistična analiza pa je bila izvedena v programu SPSS (različica 23). Rezultati raziskave so pokazali, da so postavljene hipoteze statistično potrjene, ob delni potrditvi druge hipoteze. Ugotovitve potrjujejo pomembno povezanost med preferenčnim glasovanjem, političnim interesom in percepcijo kandidatov ter poudarjajo njegovo vlogo v sodobnih volilnih procesih na Hrvaškem. preferencijalno glasovanje parlamentarni izbori političko ponašanje stavovi birača percepcija kandidata preferenčno glasovanje parlamentarne volitve politično vedenje stališča volivcev percepcija kandidatov true false false Hrvaški jezik Slovenski jezik Hrvaška; Neznano 2026-08-28 12:37:52 2026-08-28 12:37:52 2026-08-29 03:13:06 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne: 28. 8. 2026; str. 139-167 no. 1 Vol. 17 2026 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2026-01-01 324:316.77(497.5) 1848-8374 289285379 10.63191/mcpr.17.1.9 https://hrcak.srce.hr/broj/27053 1 869e9005-a2cc-11f1-b645-001a4af901a5 https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=17577 VOL17-1-9.pdf VOL17-1-9.pdf 1 572081C0AFB1F6D1639CFCDA42DB5133 cef6deef9543ceaa95ddb4b96b4cfc27327d426f79480fe09670aab7856da179 a5de69f7-a2cc-11f1-b645-001a4af901a5 https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=17578 Univerza Alma Mater Europaea 0 0 0