<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="7900" NadgradivoID="0" NRID="13177513" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=7900" StOgledov="1984" StPrenosov="94" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-04-19 13:05:40" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-7900">20.500.12556/ReVIS-7900</PID>
  <Naslov>Izobraževanje v &quot;senci&quot; na Goriškem</Naslov>
  <Podnaslov>primer inštrukcij</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov></TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>magistrska naloga</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>V magistrski nalogi, ki je razdeljena na šest poglavij smo želeli raziskati vzroke za porast 
privatnih inštrukcij v zadnjih letih na goriškem. Po teoretičnem delu kjer smo opredelili 
izobraževanje, inštrukcije in razlike med generacijami smo opravili tudi kvantitativno in 
kvalitativne raziskave in iz rezultatov raziskav je razvidno, da lahko vzroke za porast privatnih 
inštrukcij iščemo v družbenih spremembah, ki so vzrok hitrega razvoja individualizma in 
vplivajo na spremembe v sistemih formalnega izobraževanja. Želja družbe in gospodarstva je 
večje število visoko izobraženega kadra, ki bo učinkovit, tekmovalen a hkrati tudi poslušen. To 
spodbuja težnje novejših generacij po izobraževanju, medtem ko njihov individualizem, v 
smislu lastne odgovornosti in ambicioznosti, spodbuja tekmovalnost, neučakanost in 
materializem. V formalnem izobraževanju se tako razvijata vzporedno individualizem in
konformizem, kot posledici prilagajanja izobraževanja za produktivni kapitalizem. 
Največji porast inštrukcij je zaznati, glede na raziskave, v srednjih šolah zaradi velike razlike v 
načinu izobraževanja med osnovno in srednjo šolo, kjer je zaznati velika odstopanja glede 
individualnega pristopa, priprav na preizkuse znanja in obsega domačih nalog. Preko raziskave 
je bilo tudi zaznati, da postajajo otroci v času šolanja, zaradi velike tekmovalnosti, oropani moči 
razmišljanja, ustvarjalnosti in spretnosti za reševanje problemov, saj v svoji želji po uspešnosti 
v izobraževalnem sistemu, živijo v neprestani tekmi brez časa za samozadovoljstvo. 
Inštrukcije tako postajajo večplastne in se koristijo tako za posredovanje znanja kot tudi za 
gradnjo samozaupanja in motivacijo, predstavljajo sredstvo za gradnjo temeljev pri krepitvi 
samopodobe in jim hkrati omogočajo doseganje lastnih ciljev, želenega nivoja znanja, kot tudi 
pričakovanj družbe in njih samih po uspehu v tekmi med vrstniki. V družbi velja neko obče 
prepričanje, da znanje in uspešnost odpirata poti za nadaljevanje izobraževanja po srednji šoli, 
kar posledično omogoča boljšo zaposlitev, boljšo plačo, ter večjo sprejetost v družbi. </Opis>
  <TujJezik_Opis>In the dissertation, which is divided into six chapter, the aim was to find the main cause for the 
recent increase of private tutoring in Goriška. After the theoretical part, where the education, 
the tutoring and the main differences between generations is defined, what followed was a 
quantitative and qualitative research. The results have clearly demonstrated that the reasons for 
the increase of tutoring can be found in social changes, which are the product of quickly 
growing individualism and thus, affect the system of formal education. The society and the 
economy strive towards highly educated, competitive and effective work force, which should 
also be obedient. These tendencies encourage the latest generations to seek higher and higher 
education whilst at the same time, their individualism, in the sense of personal responsibility 
and ambition, encourages competitiveness, impatience and conformism. The latter appears to 
be a consequence of constant adjustment in the frame of productive capitalism. 
The research showed that the highest increase in tutoring can be found in secondary schools 
mostly due to differences between primary and secondary school education, especially in terms 
of individualism, preparations for exams, and homework. The research also showed that the 
children in time of schooling, by reason of competitiveness, are limited in their ability to think 
creatively, and solve problems effectively seeing that driven by their desires to succeed in 
educational system, they live in constant battle with themselves and have little to no time to 
satisfy their own needs. 
Tutoring lessons are clearly becoming multi-layered, and are used as a way to increase 
knowledge but also a way to build self-confidence and motivation. Therefore, tutoring 
represents the foundation for healthy and stronger self-image and at the same time, it represents 
the path towards realising personal goals, the path towards achieving the desired level of 
knowledge and to satisfy the society’s expectations, which consequently means success 
between peers. Societies strongly believe that knowledge and successful education represent 
the key which leads to better employment, pay check and an overall acceptance.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>konformizem</Beseda>
    <Beseda>individualizem</Beseda>
    <Beseda>inštrukcije</Beseda>
    <Beseda>izobraževanje</Beseda>
    <Beseda>motivacija</Beseda>
    <Beseda>magistrske naloge</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[E. Perozzi]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2021-07-26 13:36:38</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2021-07-26 13:36:38</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-06-12 16:57:15</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2018</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Nova Gorica</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2018</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Nova Gorica</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>126 str., [77] str. pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="7142" Ime="Evelina" Priimek="Perozzi" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="325534819" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="392" Ime="Andrej" Priimek="Raspor" AltIme="Andrej J. Raspor" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="14879843" Afiliacija="" ArrsID="35741" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">374</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/20021251">20021251</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="8282" DatotekaNRID="11742334" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="4262206" VelikostDatotekeKratko="4,06 MB" DatumVstavljanja="2021-07-26 13:37:54" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="26.07.2021" Zaporedje="0">
      <Naziv>RAZ_Perozzi_Evelina_i2018.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>RAZ_Perozzi_Evelina_i2018.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>B63716B242B5185337311B75927752C6</MD5>
      <SHA256>af65b9fdf8bdcdb5eecd32a1c17a51247d57bf74201d54f08c15c71b1bf9801a</SHA256>
      <UUID>ee7d26b9-2898-11ef-9c9e-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=8282</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="407872"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="52" Kratica="FUDS" ZavodEvsID="0000103" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Fakulteta za uporabne družbene študije</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
