<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="8101" NadgradivoID="0" NRID="13188581" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=8101" StOgledov="2198" StPrenosov="0" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-04-26 19:19:19" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-8101">20.500.12556/ReVIS-8101</PID>
  <Naslov>Aktualni evropski migracijski tokovi iz muslimanskega sveta in s tem povezani procesi integracije na primeru Slovenije</Naslov>
  <Podnaslov>diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov></TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Migracije z neevropskega, pretežno muslimanskega sveta za Evropo ne predstavljajo nekega 
novega fenomena, saj so že od devetdesetih let prejšnjega stoletja v nenehnem vzponu. V 
preteklosti so bile bolje regulirane in obvladljive, mnoge države so migrante potrebovale in 
jih zaposlovale, velikokrat res da brez dovoljenj in za zelo nizke mezde.
V letu 2015 je evropski prostor zajelo t.i. poletje migracij, ko je po Sredozemskem morju 
prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer je do sedaj v 
državljanski vojni izgubilo življenje na sto tisoče ljudi, sledijo begunci iz Iraka, Pakistana, 
Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda in Afrike. Selitve iz omenjenih delov sveta so 
logična posledica dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer, ki jih od znotraj narekujejo 
etnični spopadi, diktature samodržcev, epidemije bolezni, porazno stanje gospodarstva in 
večanje rodnosti, na zunaj pa dostikrat slabo upravičene ali nezadostne intervencije zahodnih 
sil.
Na ravni Evropske unije obstajajo skupne migracijske in integracijske politike, a problem 
ostaja v njihovi implementaciji in spoštovanju sklenjenih dogovorov, prav tako situacije ne 
olajšuje dejstvo, da države članice še vedno povsem samostojno odločajo o azilnih postopkih.
Eden poglavitnih delov migracijskih politik zaseda integracija, ki jo opredeljujemo kot 
dinamičen in dvosmeren proces, v katerem gre za aktivno prilagajanje tako tujcev kot tudi 
družbe same. Slednje se prepogosto pozablja.
Pričujoče diplomsko delo povzema osnovna migracijska gibanja Evrope v zadnjih desetletjih, 
izkazuje vse osnovne migracijske teorije in uporabljene modele migracij vodilnih evropskih 
držav. V zadnjem segmentu teoretičnega dela sta predstavljeni ozadje nastanka migracijske 
politike Slovenije in vzpostavljenega modela integracije.
V raziskovalnem delu diplome skozi oči treh intervjujancev dobimo vpogled v videnje in 
doživljanje migrantske situacije ter njihovo pripravljenost na integracijo. </Opis>
  <TujJezik_Opis>Migrations from non-European, mostly Muslim world are not a particularly new phenomenon 
for Europe, as they have been constantly rising since the 90th of the last century. However, 
they used to be better regulated and commanded, there were a lot of countries that needed and 
employed migrants, although frequently without permissions and for very low wages. 
In 2015 the European area experienced so called summer of migrations, when more than a 
million people came across the Mediterranean Sea. More than half of them are from Syria, 
where hundred of thousands people have lost their lives in the civil war so far, followed by 
refugees from Iraq, Pakistan, Somalia and other Near Eastern and African countries. 
Migrations from the mentioned parts of the world are logical consequence of many years&#039; 
worsening the standard of living, which is influenced either internally by ethnic conflicts, 
dictatorships, epidemics, catastrophic economic situation, rising birth-rate, or externally by 
insufficiently justified or inadequate interventions of Western countries. 
There are common migration and integration policies at the European Union level, but the 
problem is the lack of their implementation and non-compliance with the agreements. 
Moreover, the member countries still make completely autonomous decisions on the asylum 
proceedings, which additionally hinders the situation.
One of the main parts of the migration policies is integration, which is defined as dynamic 
and two-way process that comprises active adaptation of foreigners as well as the society 
itself. The latter is often forgotten. 
The present diploma thesis resumes the basic migration movements of Europe within the last 
decades and it demonstrates all the basic migration theories and applied migration models of 
the leading European countries. 
The research part of the diploma paper presents three interviewees and their sight of the 
migration situation, their experiences and their readiness for integration. </TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>migracije</Beseda>
    <Beseda>Bližnji vzhod</Beseda>
    <Beseda>islam</Beseda>
    <Beseda>verski fundamentalizem</Beseda>
    <Beseda>terorizem</Beseda>
    <Beseda>begunci</Beseda>
    <Beseda>integracija</Beseda>
    <Beseda>diplomske naloge</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[S. Ramovš]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="m5" DRIVER="info:eu-repo/semantics/bachelorThesis">Diplomsko delo</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2021-07-29 11:11:02</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2021-07-29 11:11:02</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-06-12 16:58:36</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2017</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Škofja Loka</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2017</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Škofja Loka</KrajIzvedbe>
  <Opomba></Opomba>
  <StStrani>106 str., [10] str. pril.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="7342" Ime="Sergeja" Priimek="Ramovš" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="232697955" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="5851" Ime="Tea" Priimek="Golob" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="68978019" Afiliacija="" ArrsID="32197" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">314.15</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4848891">4848891</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="52" Kratica="FUDS" ZavodEvsID="0000103" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Fakulteta za uporabne družbene študije</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.11" Koda="2.11" Naziv="Diplomsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
