<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="9506" NadgradivoID="0" NRID="17623768" OceID="0" DomainUrl="https://revis.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=9506" StOgledov="2342" StPrenosov="74" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-04-26 13:34:24" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/ReVIS-9506">20.500.12556/ReVIS-9506</PID>
  <Naslov>Prometno stanje in razvojne priložnosti Bohinjske železnice</Naslov>
  <Podnaslov>magistrska naloga</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>State of traffic and develomental opportunities on the Bohinj railway</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>masters thesis</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>Bohinjska železnica je danes 129 kilometrov dolga železniška povezava med Jesenicami in
Sežano, ki povezuje gorenjsko, goriško in obalno-kraško statistično regijo. Njen potek je zaradi
zgodovinske gospodarske pomembnosti umeščen v alpsko-jadranski prostor, kar je razlog za
prečenje alpskih pregrad, rečnih dolin in kraške planote. Posledica takšnega poteka je njena
težavnost, kar dokazujejo strmi vzponi oziroma padci proge, številni predori, galerije, viadukti,
mostovi in prepusti, ki spadajo med presežnike na slovenskem železniškem omrežju. Takšna
težavna železniška gradnja je posledica gostih prometnih tokov v času Avstro-Orgske
monarhije iz smeri zgornjeavstrijskih dežel in Češke proti Trstu. Zaradi pestrega zgodovinskega
dogajanja po razpadu cesarstva, so se omenjeni prometni tokovi preusmerili ali popolnoma
usahnili, zaradi česar se je zmanjšala tudi pomembnost proge. Slednje je v kombinaciji s
potekom po sorazmerno slabo poseljenih območjih vseh treh statističnih regij razlog, da se je v
preteklosti ni pretirano obnavljalo ali nadgrajevalo, zaradi česar ima danes obravnavana
železnica izredno zastarelo tirno, postajno in signalnovarnostno infrastrukturo ter tirna vozila.
Prav tako se ji zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov ne namenja večje in pomembnejše vloge
na potniškem ali tovornem področju v prihodnosti. S pričujočo magistrsko nalogo želimo
dokazati, da je takšno stališče napačno. S kombinacijo študije primera in metodološkim
opazovanjem smo naredili temeljito analizo trenutnega stanja na progi in z različnimi
primerjavami ter morebitnimi prihodnjimi perspektivami izluščili njen izredno velik prometni
potencial, ki še zdaleč ni tako omejen, kot ga lahko vidimo danes. S kombinacijo dveh
metodoloških pristopov smo progo analizirali s treh vidikov: pestre preteklosti, stanja v
današnjem času ter morebitne perspektive v prihodnosti. Ugotovili smo, da je njena svetla
prihodnost in povečana prometna pomembnost mogoča predvsem z večjim vlaganjem v
dotrajano infrastrukturo in tirna vozila ter smiselnim kombiniranjem potniškega in tovornega
prometa. </Opis>
  <TujJezik_Opis>Bohinj railway is a 129km long railway connection between Jesenice and Sežana, connecting
the Alpine, Gorizia and Littoral-Karst statistical regions. Its route is located in Alpine-Adriatic
region due to historical economic importance, which is also the reason for overcoming Alpine
partitions, river valleys and Karst plateau. As a result, the route is a very difficult one, which is
shown in steep inclines and declines, multiple tunnels, galleries viaducts, bridges and overhangs
that represent engineering wonders of Slovene railway system. Such a difficult engineering
project is a result of dense traffic currents from the times of Austro-Hungarian Empire from
lands of Upper Austria and Czechia towards Trieste. Historical happenings after the dissolution
of the Empire made the mentioned traffic currents steer in a different direction or stopped them
altogether. As such, the route itself also lost a lot of its importance. That, in combination with
the route passing through a sparsely populated area of the three statistical regions, is a reason
why the route hasn&#039;t been maintained or renovated properly. Due to this, the Bohinj railway of
today sports a very old track, station and signalisation infrastructure, which includes the
vehicles running on the route. This master&#039;s thesis tries to show that this mentality is wrong.
Combining case studies with methodological observation helped us make a thorough analysis
of the route&#039;s current state while comparisons and potential future perspectives helped us
understand the route&#039;s traffic potential, which is larger than we see today. With the help of
combining two methodological approaches, the route has been analysed through three angles:
colourful past, current state, and possible future. We found out that the railway&#039;s bright future
and bigger transport importance is possible only with higher investments in obsolete
infrastructure and new rail vehicles combined with reasonable combination of passanger and
freight traffic.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Bohinjska železnica</Beseda>
    <Beseda>potniški promet</Beseda>
    <Beseda>tovorni promet</Beseda>
    <Beseda>turistična perspektiva</Beseda>
    <Beseda>izboljšave</Beseda>
    <Beseda>magistrske naloge</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>true</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>false</JeRecenzirano>
  <Zaloznik>[N. Obid]</Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="mb22" DRIVER="info:eu-repo/semantics/masterThesis">Magistrsko delo/naloga</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2023-01-06 08:20:46</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2023-01-06 08:20:47</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2024-06-12 17:08:25</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2022</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida>Nova Gorica</KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>2022</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe>Nova Gorica</KrajIzvedbe>
  <Opomba>Študijski program Medkulturni menedžment;
</Opomba>
  <StStrani>143, [90] str.</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1></StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2></StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija></Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>NiDoloceno</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>NiDoloceno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="8699" Ime="Nik" Priimek="Obid" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="306563171" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="5851" Ime="Tea" Priimek="Golob" AltIme="" VlogaID="991" VlogaNaziv="Mentor" ConorID="68978019" Afiliacija="" ArrsID="32197" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">656.2</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/125542915">125542915</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="10552" DatotekaNRID="12688988" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="22981512" VelikostDatotekeKratko="21,92 MB" DatumVstavljanja="2023-01-06 08:24:59" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="06.01.2023" Zaporedje="0">
      <Naziv>RAZ_Obid_Nik_i2022.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>RAZ_Obid_Nik_i2022.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>D3CD5921780F9BB02CA9DD573F25E768</MD5>
      <SHA256>c2e9ceb3372bd3da12eea29d2a5622f9e98829d30d46b1f671055c5ba93e0ab5</SHA256>
      <UUID>6014f63b-2899-11ef-9c9e-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://revis.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=10552</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1060" Oznaka="" Dolzina="469906"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="52" Kratica="FUDS" ZavodEvsID="0000103" Logo="" LogoPolniUrl="https://revis.openscience.si/teme/revis/img/logo/">Fakulteta za uporabne družbene študije</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="2.09" Koda="2.09" Naziv="Magistrsko delo" SchemaOrg="Thesis"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
