Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Skozi zgodovino se, tako v totalitarnih sistemih kakor tudi v demokratičnih družbah, izvajajo različni načini varovanja državne ureditve ter izvajanja veljavne zakonodaje. Te naloge opravljajo različne službe. Glede na družbenopolitično ureditev pa so te službe različno organizirane, posledično pa se razlikujejo tudi v pristojnostih, ki jih imajo. Na ozemlju Republike Slovenije se je med letoma 1945 in 2012 družbenopolitični sistem večkrat spremenil. Glede na obliko državne ureditve med letoma 1945 in 2012 se je organiziranost, struktura ter pristojnost milice ter kasneje policije zelo spreminjala. Na podlagi sprejete zakonodaje, ki je bila osnova za delovanje organov za notranje zadeve, so se določale naloge milice in kasneje policije, definirala se je obleka milice in policije ter druga, za delovanje milice in policije pomembna področja. Skozi leta so se spreminjala tako zunanja podoba milice, pooblastila, izobrazba, sistem izobraževanja kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Milica je skozi leta prešla iz vojaške v nevojaško organizirano strukturo, v civilno državno varnostno službo, ki ne varuje zgolj državne ureditve, temveč veliko pozornost posveča varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. S sprejemanjem zakonov, uredb in pravilnikov so se skozi leta spreminjala tako obleka kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Spremembe oznak so bile v sedemdesetih in osemdesetih letih zelo pogoste. Osnova za spremembo činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij je bila najprej v spremembi državne ureditve oziroma družbenopolitičnega sistema. Poleg činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij pa so se z uredbami določali tudi ostali znaki in simboli, ki so se spreminjali skozi vse obdobje med letoma 1945 in 2012. Razni simboli specialnosti so se nahajali najprej v romboidih na ovratnikih uniforme, kasneje, v času po osamosvojitvi, pa v obliki obeskov na srajcah oziroma jopičih in površnikih, ki so se nosili v višini prsi. Sčasoma so se določene službe ukinile, preimenovale ali drugače reorganizirale, označevanje z raznimi simboli pa se je spreminjalo tudi na podlagi praktičnosti ter funkcionalnosti uniforme. Zaradi slabega stanja na področju splošne in strokovne izobrazbe miličnikov v letih po koncu narodnoosvobodilne vojne ter posledično dajanjem dokaj velikih pooblastil pripadnikom ljudske milice, so med državljani vladali mešani občutki tako glede varnosti kot tudi zaupanja v ljudsko milico. Z višanjem in izboljševanjem stanja glede stopnje izobrazbe se je spreminjala tudi zavest miličnikov ter posledično večalo zaupanje v organe pregona. Sistem izobraževanja je sledil napredku in potrebam. Tako se je iz nekajmesečnih tečajev, ki so se izvajali ob formiranju ljudske milice, program spreminjal in skozi leta prerasel v enoletno izobraževanje, ki se je v nadaljevanju podaljšalo v dvoletno, triletno in na koncu štiriletno. Še v obdobju milice so bili ustanovljeni višješolski in visokošolski programi za vodstvene delavce. Skozi čas se je izobrazbena struktura spremenila, kar se je odražalo tudi v segmentu spremembe zasedbe delovnih mest. V letih po osamosvojitveni vojni se je izobrazbena struktura začela močno spreminjati in je dosegla zelo visok nivo ob koncu, v magistrski nalogi obravnavanega obdobja. Uveden je bil karierni sistem, ki je bistveno izboljšal stanje na področju kadrovanja in zasedbe delovnih mest. Še vedno pa sistem ni popoln in pravičen v vseh segmentih. Skozi vse obdobje je zakonodajno telo sprejemalo predpise, ki so nekaterim posameznikom dajali določene privilegije in posledično ostale potiskali v ozadje ali jih ne obravnavali enakovredno. Tudi članstvo v komunistični partiji je igralo zelo pomembno vlogo pri nominiranju posameznika na določeno delovno mesto oziroma funkcijo. Po letu 1980 se je to spremenilo in so tudi na vodilna delovna mesta lahko prihajali posamezniki, ki niso bili člani ZKJ. V magistrski nalogi je predstavljen celoten razvoj, tako zakonodaje kot tudi činov, oznak položajev in funkcij ter položajnih oznak, tako na območju Jugoslavije kot tudi po letu 1991 na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. Bistveni vsebovani del zakonodaje pa so bili pogoji za napredovanje iz enega čina oziroma funkcije ali naziva v višjega. Skozi pregled literature in proučevanje izvedenih raziskav sem ugotavljal ugled poklica miličnika in kasneje policista ter ga skozi obravnavano obdobje primerjal s sosednjimi državami oziroma državami nekdanjega vzhodnega bloka ter državami razvite zahodne Evrope. Trenutno stanje zavesti policistov s področja dojemanja tega poklica, v smislu statusa posameznika, sem ugotavljal skozi izvedeno raziskavo, ki sem jo izvedel na Policijski upravi Kranj. Poleg tega sem v raziskavi ugotavljal, kako izobrazba, uspešnost in usposobljenost vplivajo na napredovanje v nazive. Rezultati raziskave odražajo dejansko stanje v Policiji danes. Tako posamezniki kot tudi vodstvo Policije, predvsem pa najvišji državni organi, bi se morali zavedati vsak svoje odgovornosti. S pogovori in skupnim ter usklajenim delovanjem bi vsi skupaj morali delovati v smislu višjega nivoja zagotavljanja varnosti državljanov, kar bi konzultiralo na vseh področjih in sferah življenja.
Ključne besede: milica, policija, izobraževanje, čini, uniforma, napredovanje
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 6017; Prenosov: 322
Celotno besedilo (4,81 MB)

Ključne besede: informacijski viri, pravna ureditev, policija, informacijski sistemi, osebni podatki, varovanje, posredovanje, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3258; Prenosov: 141
Celotno besedilo (4,14 MB)

Opis: V magistrski nalogi z naslovom ˝Nujna medicinska pomoč in zdravstvena oskrba na javnih prireditvah˝ sem raziskovala področje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, podrobneje problematiko, ki se je pojavljala na tem področju, in reševanje le-te ter reševanje upravnih postopkov v zvezi s to temo. V zvezi s temo sem najprej raziskala področje pravice do javnega zbiranja, in sicer skozi Ustavo Republike Slovenije, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Pri tem sem obravnavala tudi Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ter Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Omenila sem tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Prav tako sem vključila odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. V nadaljevanju sem navedla področje normativne ureditve javnih zbiranj v Republiki Sloveniji, podrobneje pa na področju zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, za katere je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa. Predvsem sta me zanimala problematika v upravnih postopkih na tem področju ter reševanje le-te. Omenjeno temo sem obravnavala tudi skozi normativno ureditev tega področja v Republiki Avstriji, Republiki Hrvaški, Republiki Poljski ter Republiki Finski. Pri raziskovanju hipoteze sem analizirala še vprašalnike, ki sem jih posredovala upravnim enotam, pristojnim za izdajo dovoljenj za izvedbo javnih prireditev, če gre za prireditev na javni cesti, če predstavlja izredno uporabo ceste; za mednarodno športno prireditev in člansko tekmovanje v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub prve državne lige; za prireditev, na kateri se uporabljajo odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje; za prireditev, na kateri se pričakuje več kot tri tisoč udeležencev. Vprašalnik sem posredovala tudi javnim zdravstvenim zavodom, da bi pridobila podrobnejše odgovore v zvezi z zdravstvenim varstvom na javnih prireditvah. V magistrski nalogi sem v zvezi s prej navedenim ugotavljala, ali v omenjenih državah članicah Evropske unije obstajajo primeri dobrih praks na področju normativne ureditve zdravstvenega varstva na javnih zbiranjih. Ugotavljala sem tudi, ali so primeri dobrih praks na področju dela upravnih enot in zdravstvenih zavodov, ki bi jih bilo primerno prenesti na področje normativne ureditve v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: javne prireditve, nujna medicinska pomoč, zdravstvena oskrba, zdravstveno varstvo, pravica do javnega zbiranja, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2017; Ogledov: 3425; Prenosov: 188
Celotno besedilo (1,30 MB)