451. |
452. |
453. |
454. |
455. Strategija trženja storitev malega podjetja v zelo konkurenčnem okoljuBarbara Pestotnik, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti elemente trženja storitev v malem podjetju, saj se trženje v malem podjetju razlikuje od trženja v velikih podjetjih. Glede na velika podjetja mala podjetja namenjajo za trženje malo sredstev, zato me je zanimalo, kaj je tisto bistveno, kar je treba v okviru teh omejenih sredstev obljubljati v komunikaciji s trgom. Iz podatkov podjetja je razvidno, da je podjetje v preteklosti za oglaševanje namenjalo zelo malo sredstev. Analiza odločanja strank, izvedena na podlagi globinskih intervjujev, kaže, da oglasi stranke premamijo in so zainteresirane za nakup, zato je za podjetje priporočljivo, naj prouči možnosti za okrepitev oglaševalskih aktivnosti, tudi v priljubljenih družbenih medijih. Stranke so izrazile zadovoljstvo, da so jim ustrezno usposobljeni strokovnjaki znali svetovati in so bili to pripravljeni storiti. Stranke želijo ob obisku salona izvedeti pomembne informacije v zvezi s svojimi težavami, da se lahko lažje odločijo za nakup ustrezne terapije. Priporoča se tudi najem strokovnega svetovalca, ki bi strankam svetoval glede nakupa izdelkov in/ali storitev, kateri izdelki so za stranke najustreznejši in zakaj, kako poskrbeti, da bo stranka čim več pridobila od uporabe izdelka, idr. Podjetju se priporoča, naj si prizadeva za pridobivanje priporočil. Včasih široko usmerjeno oglaševanje ni najbolj smotrno in je bolje uporabiti neposredno oglaševanje ali spodbude, na primer z vzorčki priljubljenih izdelkov ali ugodnostmi, kot je popust, to pa je lahko nagrada tudi za morebitna priporočila.
Ključne besede: strategija, trženje, oglaševanje, storitve, amlo podjetje, konkurenca
Objavljeno v ReVIS: 02.09.2017; Ogledov: 3627; Prenosov: 243
 Celotno besedilo (1,70 MB) |
456. |
457. |
458. Sodelovanje policije in vojaške policije pri preiskovanju kaznivih dejanj in odkrivanju storilcev : magistrsko deloDamir Jukan, 2015, magistrsko delo Opis: Dandanes si skoraj ne moremo predstavljati opravljanja nekega dela ali poklica brez
sodelovanja. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Slovar slovenskega knjižnega
jezika, 1985) pojem »sodelovati« opredeljuje kot biti dejavno povezan zaradi skupne
dejavnosti. Tako v policiji kot vojaški policiji je poleg zakonitega in strokovnega dela
zelo pomembno sodelovanje. Do sodelovanja med policijama sicer ne pride samo po
sebi, ampak mora biti to vnaprej dogovorjeno oziroma zakonsko ali podzakonsko
opredeljeno. Zakonska ureditev sama po sebi še ne pomeni, da takšno sodelovanje v
praksi tudi poteka oziroma da se učinkovito izvaja. Tako kot varnost v državi zagotavlja
policija, v Slovenski vojski vojaška policija zagotavlja notranjo varnost v obrambni
strukturi Republike Slovenije. Policija in vojaška policija imata na eni strani določena
pooblastila, na drugi strani pa je med njima zakonsko deljena pristojnost glede tega,
kdaj in kdo koga o čem obvešča in kdo obravnava določeno kaznivo dejanje. Policijska
pooblastila so sicer lahko urejena samo z zakonom in ker takšna ureditev posega v
pravice in svoboščine posameznikov, morajo biti ta določena in nedvoumna. Da ne bi
prišlo do podvajanja dela in posledično dvojnega posega v pravice in svoboščine, je v
smislu odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja kaznivih dejanj ter odkrivanja storilcev
nujno potrebno sodelovanje. Dejstvo je, da tovrstno sodelovanje pri preiskovanju
kaznivih dejanj ne poteka vsakodnevno, vendar se je skozi skupne preiskave,
izobraževanja in prakso okrepilo. Čim tesnejše bo, večja bo učinkovitost. Nekatere
izmed glavnih nalog obeh policij so, da preprečujejo, preiskujejo in odkrivajo storilce
kaznivih dejanj. Namen naloge je prikazati pomembnost in način sodelovanja med
policijo in vojaško policijo pri preiskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj ter
odkrivanju storilcev teh dejanj, saj je z uspešnim sodelovanjem moč dosegati boljšo
preiskanost kaznivih dejanj in hitrejše odkrivanje storilcev. V nalogi je kot primerjava
zajeto tudi tovrstno sodelovanje v Republiki Hrvaški.
Ključne besede: sodelovanje, policija, vojaška policija, pooblastila
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4259; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,34 MB) |
459. Prepovedane vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju : magistrsko deloAleš Hanžekovič, 2015, magistrsko delo Opis: V zadnjih nekaj letih se je iz različnih razlogov število prepovedanih voženj z motorni vozili v naravnem okolju močno povečalo, kar posledično vpliva na uničevanje življenjsko pomembnega naravnega okolja.
Ker je eden izmed razlogov za naraščanje kršitev tudi neurejena nacionalna zakonodaja, je v začetku magistrskega dela predstavljena tako nacionalna kot tudi tuja zakonodaja, prav tako pa so predstavljena pooblastila nadzornih organov in možnosti ukrepanja zoper kršitelje. Predstavljene pa so tudi povezave med primerno infrastrukturo in kršitvami. Nadalje je v magistrskem delu opisano delo policije kot enega izmed nadzornih organov ter težave, s katerimi se policisti ob izvajanju nadzorov srečujejo. Predstavljene so ugotovljene kršitve prepovedanih voženj z motornimi vozili v naravnem okolju v preteklih letih in preventivno delo policije na področju zaščite naravnega okolja. V magistrskem delu je predstavljena primerjava nacionalne in tuje zakonodaje ter primerjava sankcij zoper kršitelje. Na koncu so predstavljeni povzetki raziskave in rezultati preverjanja hipotez.
Ključne besede: naravno okolje, vožnja z motornimi vozili, zakonodaja, sankcioniranje
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3459; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,13 MB) |
460. Čini policistov in oznake na policijskih uniformah med letoma 1945 in 2012 : magistrsko deloJanez Gregorič, 2015, magistrsko delo Opis: Skozi zgodovino se, tako v totalitarnih sistemih kakor tudi v demokratičnih družbah, izvajajo različni načini varovanja državne ureditve ter izvajanja veljavne zakonodaje. Te naloge opravljajo različne službe. Glede na družbenopolitično ureditev pa so te službe različno organizirane, posledično pa se razlikujejo tudi v pristojnostih, ki jih imajo.
Na ozemlju Republike Slovenije se je med letoma 1945 in 2012 družbenopolitični sistem večkrat spremenil. Glede na obliko državne ureditve med letoma 1945 in 2012 se je organiziranost, struktura ter pristojnost milice ter kasneje policije zelo spreminjala.
Na podlagi sprejete zakonodaje, ki je bila osnova za delovanje organov za notranje zadeve, so se določale naloge milice in kasneje policije, definirala se je obleka milice in policije ter druga, za delovanje milice in policije pomembna področja. Skozi leta so se spreminjala tako zunanja podoba milice, pooblastila, izobrazba, sistem izobraževanja kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Milica je skozi leta prešla iz vojaške v nevojaško organizirano strukturo, v civilno državno varnostno službo, ki ne varuje zgolj državne ureditve, temveč veliko pozornost posveča varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
S sprejemanjem zakonov, uredb in pravilnikov so se skozi leta spreminjala tako obleka kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Spremembe oznak so bile v sedemdesetih in osemdesetih letih zelo pogoste. Osnova za spremembo činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij je bila najprej v spremembi državne ureditve oziroma družbenopolitičnega sistema. Poleg činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij pa so se z uredbami določali tudi ostali znaki in simboli, ki so se spreminjali skozi vse obdobje med letoma 1945 in 2012. Razni simboli specialnosti so se nahajali najprej v romboidih na ovratnikih uniforme, kasneje, v času po osamosvojitvi, pa v obliki obeskov na srajcah oziroma jopičih in površnikih, ki so se nosili v višini prsi. Sčasoma so se določene službe ukinile, preimenovale ali drugače reorganizirale, označevanje z raznimi simboli pa se je spreminjalo tudi na podlagi praktičnosti ter funkcionalnosti uniforme.
Zaradi slabega stanja na področju splošne in strokovne izobrazbe miličnikov v letih po koncu narodnoosvobodilne vojne ter posledično dajanjem dokaj velikih pooblastil pripadnikom ljudske milice, so med državljani vladali mešani občutki tako glede varnosti kot tudi zaupanja v ljudsko milico. Z višanjem in izboljševanjem stanja glede stopnje izobrazbe se je spreminjala tudi zavest miličnikov ter posledično večalo zaupanje v organe pregona. Sistem izobraževanja je sledil napredku in potrebam. Tako se je iz nekajmesečnih tečajev, ki so se izvajali ob formiranju ljudske milice, program spreminjal in skozi leta prerasel v enoletno izobraževanje, ki se je v nadaljevanju podaljšalo v dvoletno, triletno in na koncu štiriletno. Še v obdobju milice so bili ustanovljeni višješolski in visokošolski programi za vodstvene delavce. Skozi čas se je izobrazbena struktura spremenila, kar se je odražalo tudi v segmentu spremembe zasedbe delovnih mest. V letih po osamosvojitveni vojni se je izobrazbena struktura začela močno spreminjati in je dosegla zelo visok nivo ob koncu, v magistrski nalogi obravnavanega obdobja. Uveden je bil karierni sistem, ki je bistveno izboljšal stanje na področju kadrovanja in zasedbe delovnih mest. Še vedno pa sistem ni popoln in pravičen v vseh segmentih. Skozi vse obdobje je zakonodajno telo sprejemalo predpise, ki so nekaterim posameznikom dajali določene privilegije in posledično ostale potiskali v ozadje ali jih ne obravnavali enakovredno. Tudi članstvo v komunistični partiji je igralo zelo pomembno vlogo pri nominiranju posameznika na določeno delovno mesto oziroma funkcijo. Po letu 1980 se je to spremenilo in so tudi na vodilna delovna mesta lahko prihajali posamezniki, ki niso bili člani ZKJ.
V magistrski nalogi je predstavljen celoten razvoj, tako zakonodaje kot tudi činov, oznak položajev in funkcij ter položajnih oznak, tako na območju Jugoslavije kot tudi po letu 1991 na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. Bistveni vsebovani del zakonodaje pa so bili pogoji za napredovanje iz enega čina oziroma funkcije ali naziva v višjega.
Skozi pregled literature in proučevanje izvedenih raziskav sem ugotavljal ugled poklica miličnika in kasneje policista ter ga skozi obravnavano obdobje primerjal s sosednjimi državami oziroma državami nekdanjega vzhodnega bloka ter državami razvite zahodne Evrope. Trenutno stanje zavesti policistov s področja dojemanja tega poklica, v smislu statusa posameznika, sem ugotavljal skozi izvedeno raziskavo, ki sem jo izvedel na Policijski upravi Kranj. Poleg tega sem v raziskavi ugotavljal, kako izobrazba, uspešnost in usposobljenost vplivajo na napredovanje v nazive. Rezultati raziskave odražajo dejansko stanje v Policiji danes.
Tako posamezniki kot tudi vodstvo Policije, predvsem pa najvišji državni organi, bi se morali zavedati vsak svoje odgovornosti. S pogovori in skupnim ter usklajenim delovanjem bi vsi skupaj morali delovati v smislu višjega nivoja zagotavljanja varnosti državljanov, kar bi konzultiralo na vseh področjih in sferah življenja.
Ključne besede: milica, policija, izobraževanje, čini, uniforma, napredovanje
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 5987; Prenosov: 321
Celotno besedilo (4,81 MB) |
