1. MOTNJE HRANJENJA KOT NAČIN ČUSTVENE REGULACIJESara Pipan, 2024, ni določena Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko motenj hranjenja kot načina čustvene regulacije. Teoretični del smo razdelili na tri dele. V prvem delu smo opredelili motnje hranjenja in podrobno opisali anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje, ortoreksijo in bigoreksijo. V drugem delu smo čustveno regulacijo opredelili in podrobno opisali opredelitev čustev, regulacijo čustev in strategije za spoprijemanje s čustvi. V tretjem delu smo razložili povezavo med čustveno regulacijo in prehranjevanjem, podrobno smo opisali simboliko hrane, pojem emocionalnega prehranjevanja ter proces učenja samoregulacije hranjenja in čustev v zgodnjih letih.
V drugem, empiričnem delu pričujočega magistrskega dela, smo predstavili kvalitativno raziskavo, katere glavni namen je bil raziskati povezanost med motnjami hranjenja oziroma simptomi, značilnimi za motnje hranjenja pri posameznikih, in čustveno regulacijo.
V raziskavo je bilo vključenih 10 udeležencev, pri čemer so bili vsi udeleženci ženskega spola. Podatke za raziskavo smo pridobivali z intervjuji, s katerimi smo raziskovali posameznikovo izkušnjo z motnjami hranjenja oziroma s simptomi, značilnimi za motnje hranjenja, odnos udeležencev do procesa prehranjevanja in odnos udeležencev do čustvenih stanj.
Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da so posamezniki pred nezmožnostjo regulacij čustev bežali v motnje hranjenja oziroma simptome, značilne za motnje hranjenja. Tako smo potrdili raziskovalno vprašanje, da udeleženci raziskave doživljajo motnje hranjenja kot način čustvene regulacije.
Ključne besede: motnje hranjenja, čustva, čustvena regulacija, samoregulacija, interoceptivno zavedanje
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2024; Ogledov: 222; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (929,60 KB) |
2. |
3. Potreba po psihosocialni obravnavi atletov v pionirskih in mladinskih kategorijahTina Fratina Žagar, 2023, ni določena Opis: V mnogih raziskavah se izpostavlja pomembnost celostne obravnave športnikov, saj je le-ta izredno kompleksna. Priprava športnika zajema fizično, tehnično in nazadnje tudi psihološko pripravo. Potrebo po psihosocialni obravnavi športnika v pionirskih in mladinskih kategorijah smo želeli v tej magistrski nalogi prepoznati kot ključni element razvoja posameznika, in sicer ne le kot športnika, ki potrebuje interdisciplinarno obravnavo, temveč kot osebo, ki se razvija in osebnostno raste. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo strokovne literature, člankov, publikacij in drugih virov opisali pomembnost športa za otroke – mladostnike. Čustva smo opredelili glede na njihov vpliv. Dotaknili smo se psihološkega razvoja otrok in zahtev športa ter odkrivali značilnosti dvojne kariere med mladimi športniki. V osrednjem delu smo spoznavali tekmovalni režim v Sloveniji in Italiji ter pomen vseh akterjev na športnikovi poti. V zadnjem delu pa smo se dotaknili športnikove kognicije, kjer smo predstavili trenutno situacijo psihosocialne pomoči mladim športnikom v Sloveniji.
V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate kvantitativne raziskave. Opravili smo jo na vzorcu 115 mladih športnikov, starih 12-19 let, ki so izpolnili anketni vprašalnik, usmerjen v prepoznavanje športnikovega zavedanja negativnih čustev ter prepoznavanje potreb po psihosocialni obravnavi. V tem delu smo predstavili tudi rezultate kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili na vzorcu sedmih pionirskih športnikov s pomočjo izvajanja petih individualnih srečanj. Na podlagi individualnih srečanj so športniki podali svoj pogled na to izkušnjo.
Rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, v veliki meri potrjujejo potrebo po psihosocialni obravnavi športnikov kot preventiva pred nastankom duševnih stisk.
Ključne besede: celostna obravnava, psihološko priprava, psihosocialna obravnava, pionirske in mladinske kategorije, razvoja posameznika, interdisciplinarna obravnava, športnik, pomembnost športa, osebnostna rast, čustva, dvojna kariera, tekmovalni režim, duševna stisk
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 321; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,27 MB) |
4. Pomen zgodbarjenja v kontekstu znamkeNina Domič, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zgodbarjenja (angl. Storytelling) ter ugotoviti, zakaj je zgodbarjenje pomembno. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, oblikovali pet hipotez in opravili dva intervjuja. Z raziskavo smo ugotovili, da ljudi najbolj navdušujejo zgodbe s humorjem in vrednotami, kot so ljubezen, veselje in razigranost. Ljudje ne uživajo vedno pri gledanju predolgih oglasov. Odzivi ljudi na predolge zgodbe so pomembni za oblikovalce zgodb in to predstavlja vrzel, ki bi jo bilo treba v prihodnosti bolje raziskati. Potrdili smo štiri hipoteze, eno hipotezo, ki se nanaša na poznavanje pojma zgodbarjenja in znamke, nismo potrdili.
Ključne besede: zgodbarjenje, zgodba, znamka, vrednote, čustva
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2023; Ogledov: 408; Prenosov: 17
Celotno besedilo (926,81 KB) |
5. Aleksitimija in regulacija čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojkPolona Završnik, 2023, ni določena Opis: V magistrski nalogi raziskujemo izraženost aleksitimije in prisotnost težav z regulacijo čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk v primerjavi z zdravimi posameznicami. Psihologija človeka se v zadnjem času precej usmerja v raziskovanje povezanosti uma in telesa. Vedno več znanstveno podprtih dokazov je, da človekov um vpliva tudi na splošno stanje telesa in s tem tudi na pojav ali odsotnost bolezni. Bolezen, ki dandanes predstavlja glavni vzrok smrti po svetu, je rak. Pri posameznikih, ki imajo težave s prepoznavanjem in opisovanjem lastnih čustev, govorimo o izraženi višji stopnji aleksitimije, poleg tega imajo običajno taki posamezniki težave tudi z uravnavanjem čustev.
Ker čustva predstavljajo in vplivajo na precejšen del naše duševnosti in s tem tudi na naše telo, smo želeli v nalogi raziskati, ali obstaja povezava med višjo stopnjo aleksitimije in težavami s čustveno regulacijo pri posameznicah, ki so prebolele raka dojk. V ta namen smo uporabili dva anketna vprašalnika za merjenje aleksitimije in čustvene regulacije, rezultate smo statistično obdelali in interpretirali. Ugotovili smo, da se pri ženskah z višjo stopnjo aleksitimije pojavlja tudi več težav z regulacijo čustev. Pri posameznicah z izkušnjo raka dojk nismo potrdili višje stopnje aleksitimije v primerjavi s posameznicami brez te izkušnje. Med sodelujočimi ženskami se v rezultatih niso izkazale statistično pomembne razlike v težavah pri opisovanju in prepoznavanju čustev ter v prisotnosti navzven usmerjenega mišljenja, prav tako nismo potrdili razlik pri regulaciji negativnih oziroma pozitivnih čustev. Za prihodnje raziskave na tem področju bi bilo zagotovo dobro vključiti večji vzorec sodelujočih. Poleg vprašalnika bi bilo smiselno izvesti tudi polstrukturirane intervjuje, s katerimi bi dobili bolj poglobljen vpogled v posameznikovo dojemanje in razumevanje bolezni, ki jo doživlja.
Ključne besede: čustva, aleksitimija, regulacija čustev, rak dojk, vpliv čustev na telo
Objavljeno v ReVIS: 30.08.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,90 MB) |
6. Motnje srčnega ritma, izražanje čustev in uravnavanje stresaAna Dežman, 2023, ni določena Opis: V današnjem času smo z napredkom medicine izkoreninili velik del virusnih bolezni. V porastu pa so bolezni modernega človeka, za katere je pogosto kriv stres in uravnavanje, izražanje čustev. Takim motnjam/boleznim pravimo psihosomatske motnje/bolezni. To so stvarne bolezni, ki imajo navadno ugotovljeno neko organsko nepravilnost, ki jo povzročijo psihični dejavniki. S stresom naj bi bilo povezanih kar 80 % vseh bolezni današnjega časa.
V diplomskem delu smo našo pozornost namenili motnjam srčnega ritma oziroma aritmijam, ki so ene od pogostih psihosomatskih motenj. Zanimala nas je, povezava stresa, uravnavanja čustev in bolezni. Kako se posamezniki spoprijemajo s stresom, čustvi in stresnimi situacijami. Ena izmed glavnih strategij za uravnavanje in obvladovanje psihosomatskih motenj je psihoterapija, ki posameznika skozi pogovor z različnimi tehnikami obravnava celostno in mu nudi odprt prostor za korekcije.
V empiričnem delu, smo uporabili kvantitativno analizo s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik sestoji iz testa aleksitimije, s katerim se preverja, kako posamezniki izražajo in prepoznavajo svoja čustva, ter s testom COPE, ki je namenjen ocenjevanju različnih strategij spoprijemanja s stresom. Rezultati analize so pokazali, da imajo posameznik z motnjami srčnega ritma višjo stopnjo aleksitimije v primerjavi z zdravo populacijo, imajo več težav pri prepoznavi in interpretaciji čustev. Zavedajo se, da stres negativno vpliva na njihovo zdravje, a v večini ne vidijo povezave med čustvi in njihovo boleznijo.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, stres, čustva, psihosomatske motnje, psihoterapija.
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,98 MB) |
7. Raziskovanje čustev in njihova vizualna upodobitev v grafični tehniki linoreza : diplomsko deloEvelina Martinovič, 2023, diplomsko delo Ključne besede: diplomske naloge, umetniška grafika, slovenska umetniška grafika, linorez, čustva, izdelava tiskovne plošče, izdelava odtisa, serija grafičnih del
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 38
Celotno besedilo (3,25 MB) |
8. Čustvena regulacija in kakovost partnerskega odnosa : magistrska nalogaJaka Kovačič, 2022, magistrsko delo Opis: V pričujočem delu smo skušali ugotoviti, kakšna je povezava med čustveno regulacijo in kakovostjo partnerskega odnosa ter le-to raziskali s kvalitativno metodo s polstrukturiranimi intervjuji med posamezniki, ki se izobražujejo za psihosocialne svetovalce, in laiki na tem področju. V raziskavi je sodelovalo devet posameznikov, ki so v partnerski zvezi vsaj dve leti. Zanimalo nas je, na kakšen način se lotevajo čustvene regulacije v partnerskem odnosu, kakšen pomen ji pripisujejo in kakšne so njihove miselne vsebine v procesu čustvene regulacije. Ugotavljali smo, kako to doživljajo in kako pomembna prvina se jim zdi regulacija lastnih in partnerjevih čustev. Vsem sodelujočim se je zdela tematika relevantna, saj jo večina smatra kot enega ključnih elementov kakovostnega partnerskega odnosa.
Zanimali so nas načini, kako se posamezniki lotevajo čustvene regulacije kot načina, brez predhodne razlage definicije čustvene regulacije. Strategije za uravnavanje lastnih čustev so bile misli in vedenja. Prve so se nanašale na umiritev in osmišljanje situacije, slednja pa na komunikacijo, umik in fizično aktivnost. S temi načini so posamezniki regulirali svoje čustvene odzive in ohranjali zdravo čustveno klimo v partnerskem odnosu. Slednjemu so vsi, brez izjeme, pripisali velik pomen. Reprezentacija miselnih vsebin ob čustveni regulaciji je usmerjena na poizvedovanje o situaciji in vzrokih, opogumljanje sebe, zavedanje stanja in na previdnost, da ne bi poslabšali situacije.
Čustvena regulacija vpliva na odnos v višji stopnji zadovoljstva, razumevanja, podpiranja, več je fizičnega stika in medsebojnega vplivanja. V primeru odsotnosti čustvene regulacije to eskalira konflikt, viša stopnjo iracionalnosti v odnosu, botruje odsotnosti fizičnega stika in umiku partnerjev drug od drugega.
Ključne besede: čustvena regulacija, kakovost, partnerski odnosi, kognitivne reprezentacije, tehnike čustvene regulacije, misli, čustva, vedenja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 807; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,45 MB) |
9. Notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom : magistrska nalogaRomana Zupan, 2022, magistrsko delo Opis: Medicinska sestra je strokovnjakinja na področju zdravstvene nege in je na primarnem nivoju zdravstva vključena v primarno oskrbo pacientov, s katerimi s spoštljivim in empatičnim komuniciranjem vzpostavlja zaupen profesionalen odnos. Ker je pogosto prva, s katero pacienti in svojci prihajajo v kontakt, je med zdravstvenimi delavci najpogosteje izpostavljena verbalnemu nasilju. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšen je notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom, kakšna sta ob tem tendenca vedenja in njena čustva. Z namenom odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja v prvem delu opišemo teoretična izhodišča, ki jih preverimo v empiričnem delu s kvalitativno raziskavo. V polstrukturiranem intervjuju je sodelovalo osem medicinskih sester, ki opravljajo delo ambulantne medicinske sestre in imajo izkušnjo verbalnega nasilja. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri vseh intervjuvanih medicinskih sestrah ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom pojavi notranji dialog, ki se ga medicinske sestre zavedajo, a ga ne ubesedijo. Najpogosteje je imel družbenoocenjevalno funkcijo in negativno naravnanost, vendar so ga večinoma zmogle prekiniti in se profesionalno odzvati s spoštljivo in empatično komunikacijo. Ob tem so prepoznale zdrava negativna čustva, ki so jih vodila v funkcionalno vedenje z namenom pomagati pacientu. Najpogosteje so opisale razočaranje, jezo in strah, ki so jim še po dogodku povzročali stisko in stres. Izrazile so potrebo po opolnomočenju za uspešnejše obvladovanje komunikacije z verbalno nasilnim pacientom, saj so izpostavile izkustveno izobraževanje, krepitev medsebojnih odnosov in sodelovanja.
Ključne besede: medicinska sestra, komunikacija, verbalno nasilje, notranji dialog, čustva, vedenje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 661; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,31 MB) |
10. Misli, čustva in vedenje prisvojcih oskrbovalcih oseb zdemenco : magistrska nalogaSimon Cigoj, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi raziskujemo misli, čustva in vedenje svojcev oskrbovalcev oseb z demenco.
Za lažje razumevanje bolezni in obolelega se bralec v teoretičnem delu najprej seznani z nekaterimi ugotovitvami raziskovanja bolezni in bolnika. Tako bralec lahko spozna, kaj sploh demenca je, katere vrste demence poznamo, kaj prinaša v svet obolelega in njegovo okolico, kako se jo je raziskovalo in na njo gledalo skozi zgodovino, kako jo doživljajo oboleli in kako oskrbovalci.
V empiričnem delu opravimo kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjujev, ki smo jih opravili z dvanajstimi svojci oskrbovalci. Na ta način spoznamo miselni, čustveni svet in njihovo vedenje pri delu s svojci oskrbovanci obolelimi z demenco, ter pomoč, ki bi jo potrebovali v obdobju pred, ob in po postavitvi diagnoze pri osebi z demenco. V raziskavo so vključeni le oskrbovalci, ki so sorodniki, svojci oskrbovancem.
Raziskava je pokazala, da se skozi obdobja pri oskrbovalcih misli, čustva in vedenje spreminjajo. Ključen razlog za to je spoznanje, da je svojec zbolel. Ob tem raziskava pokaže tudi kako bi lahko družba pomagala oskrbovalcem v času bolezni, ki je prizadela njih svojce.
Ključne besede: demenca, oskrbovanec, oskrbovalec, misli, čustva, vedenje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 582; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,81 MB) |
