Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Uspešnost timskega dela v izbrani OŠ : magistrska naloga
Anja Špes, 2022, magistrsko delo

Ključne besede: timsko delo, timsko sodelovanje, vodenje tima, sodelovanje, osnovna šola
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2022; Ogledov: 628; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (790,01 KB)

13.
14.
Akcije Alpske šole spodbujajo razvoj alpske identitete pri mladih
Urška Kleč, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: Alpska šola, VITR, trajnostni izzivi, alpska identiteta pri mladih
Objavljeno v ReVIS: 11.11.2021; Ogledov: 784; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (8,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
16.
17.
Prometna kultura in varnejši vozniki : magistrska naloga
Olga Ribič, 2021, magistrsko delo

Opis: Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev, predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana prometno-varnostna kultura. V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje, predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu. Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov. Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
Ključne besede: vozniki, sposobnosti, čustva, osebnost, prometno-varnostna kultura, prometna varnost, šola vožnje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1209; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

18.
Vloga organizacijske kulture kot dejavnika kakovosti osnovne šole v Republiki Sloveniji : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Nadja Pahor Bizjak, 2012, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura šole in njen razvoj v smeri izboljševanja kakovosti sta v zadnjem desetletju v središču pozornosti strokovne javnosti, ki se ukvarja z razvojem šol. Šolska kultura, neločljivo povezana z nacionalno kulturo in vpeta v individualnost posameznikov, ki jo sestavljajo, je tista neotipljiva, nevidna, a mogočna sila, ki določa organizacije in njihovo delovanje. Tudi zavedanje o nujnosti in potrebnosti spremljanja, obvladovanja in izboljševanja kakovosti vzgojno izobraţevalnih ustanov počasi prodira v vsakdanje ţivljenje osnovnih šol. Šolska kultura v veliki meri odloča, kako uspešno bodo spremembe, tudi v smislu izboljševanja kakovosti, zaţivele v praksi. V mednarodni raziskavi poučevanja in učenja TALIS, ki je potekala leta 2008, so zbrali in preučili podatke, ki so povezani s poučevanjem, prepričanji in stališči učiteljev o poučevanju ter s pedagoškimi, vodstvenimi in upravnimi vprašanji v zvezi z delom ravnatelja. Ker so ta področja sestavni del šolske kulture in procesa izboljševanja kakovosti, smo v empiričnem delu s pomočjo sekundarne analize podatkov izpostavili dejavnike organizacijske kulture, ki lahko vplivajo na kakovost osnovnih šol. Rezultati empirične raziskave so potrdili, da elementi šolske kulture osnovnih šol v Sloveniji še vedno niso prerasli okvirov tradicionalne šole v celoti, vendar določena prepričanja in sodelovalne prakse kaţejo na premike proti procesno-razvojni in sodelovalni kulturi.
Ključne besede: organizacijska kultura, šolska kultura, osnovna šola, nacionalna kultura, izboljšanje kakovosti, raziskava TALIS
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1228; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

19.
Vloga tima za kakovost pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti : magistrska naloga
Eva Zule, 2020, magistrsko delo

Ključne besede: tim za kakovost, kakovost, srednja šola, ravnatelj, učitelji
Objavljeno v ReVIS: 01.03.2021; Ogledov: 1448; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (780,94 KB)

20.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh