11. |
12. |
13. Vpliv starosti objektov ali stanovanj na njihove tržne vrednosti : diplomsko deloLea Latinović, 2022, diplomsko delo Opis: Nepremičnine so pogosto največje življenjske investicije ter zagotovilo osnovne materialne in fizične varnosti. Njihovo vrednost determinirajo kompleksna razmerja med interesi uporabnikov, kupcev, prodajalcev ter trga. Tržna vrednost nepremičnin je posledično težko določljiva in spremenljiva. Vrednotenje nepremičnin je kljub temu pomembno za različne namene in v interesu različnih deležnikov. V diplomski nalogi se osredotočamo na enega od dejavnikov vrednosti nepremičnin, in sicer se posvečamo vplivu starosti stanovanjskih nepremičnin na njihove tržne vrednosti. S pregledom literature razčlenimo faktorje starosti, ki vplivajo na uporabno, računovodsko in tržno vrednost nepremičnine, ter predstavimo načine, na katere starost kot dejavnik vrednosti upoštevajo modeli vrednotenja. V empiričnem delu vpliv starosti preverjamo z analizo kupoprodajnih poslov ter na vzorcih stanovanjskih nepremičnin različnih tipov in različnih lokacij računamo korelacijske koeficiente tržne cene in starosti. Rezultati analize kažejo, da so tržne cene nepremičnin le na nekaterih lokacijah povezane z njihovo starostjo in da je linearna povezanost relativno šibka. Rezultati analize so pomembni v kontekstu evalvacije slovenskega modela vrednotenja, ki za stanovanjske nepremičnine predvideva povprečno linearno upadanje cen s starostjo. Zaradi omejitev raziskave, ki se nanaša predvsem na majhnost in neverjetnost vzorca, je rezultate analize treba sprejemati s pridržkom ter jih uporabiti predvsem kot usmeritev za nadaljnje raziskovanje. V tem bi bilo smiselno vzorce kupoprodajnih poslov lokacijsko izbirati še natančneje po vrednostnih conah, s čimer bi bilo mogoče korelacijske analize opravljati znotraj razredov, ki jih opredeljujejo modeli vrednotenja
Ključne besede: vrednotenje nepremičnin, starost nepremičnin, trg nepremičnin, modeli vrednotenja
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2022; Ogledov: 713; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (2,68 MB) |
14. Primerjalna analiza med vodji organizacij v RS z značilnostjo psihopatije kot odklonskega vedenja na delovnem mestu : diplomska nalogaLea Peklaj, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Primerjalna analiza med vodji organizacij v RS z značilnostjo psihopatije kot odklonskega vedenja na delovnem mestu se osredotoča na osebnostne značilnosti vodij in kako te vplivajo na vodenje. Rezultati so bili pridobljeni z intervjuji; gre torej za kvalitativno raziskavo. V nalogi najprej opredelimo pojem vodenja ter razčlenimo nekatere pomembnejše stile vodenja (transakcijsko in transformacijsko vodenje). S pomočjo odgovorov ugotovimo, da so med intervjuvanimi vodjami tri transakacijske vodje ter dve transformacijski vodje. Sklepamo lahko, da je vodenje v Sloveniji na precej visokem nivoju in močno usmerjeno v odnose. Razlik v vodenju, glede na to, ali gre za neprofitne organizacije ali za podjetja, ne opazimo. Možno je, da imamo premajhen vzorec ali pa da so razlike v vodenju resnično zanemarljive. Ugotovimo tudi, da vodje svojega stila vodenja ne spreminjajo in ne prilagajajo. Kriza zaradi covid-19 na vodje in na vodenje ni imela velikega vpliva. V nadaljevanju diplomske naloge razčlenimo in opredelimo tudi pojem osebnosti in vrednot. Ugotovimo, da so te med seboj močno povezane. S pomočjo kvalitativne raziskave ugotovimo, da ne obstaja le povezava med vrednotami in osebnostnimi značilnostmi, ampak vse te močno vplivajo tudi na vodenje. V diplomski nalogi opredelimo nekaj značilnosti uspešnih vodij. Opazimo, da se kar nekaj teh značilnosti prepleta z značilnostmi naših intervjuvanih vodij. V končnem delu diplomske naloge se osredotočimo na odklonsko vedenje na delovnem mestu, in sicer, še natančneje, na psihopatsko osebnostno motnjo. Kvalitativna raziskava nam pove, da vodje na svojem delovnem mestu nimajo rednega opravka s takimi osebami. Večina vodij pa se strinja, da so se že srečali in imeli opravka z osebami z odklonskim vedenjem, kar je negativno vplivalo na delovno okolje.
Ključne besede: vodenje, osebnost, odklonsko vedenje, psihopatija, covid-19, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 685; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,39 MB) |
15. |
16. |
17. |
18. Organizacijski vidiki vzpostavitve nastanitvenih kapacitet v Sloveniji : diplomska nalogaEma Husič, 2018, diplomsko delo Ključne besede: turizem, nastanitev, organizacija, vzpostavitev, hotel, kamp, turistična kmetija, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 1069; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1017,51 KB) |
19. |
20. Prometna kultura in varnejši vozniki : magistrska nalogaOlga Ribič, 2021, magistrsko delo Opis: Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se
pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila
dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje
naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev,
predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata
pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno
prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je
temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana
prometno-varnostna kultura.
V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje,
predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih
voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno
vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu.
Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo
varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov.
Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem
delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali
mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako
smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela
ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov
prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na
raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
Ključne besede: vozniki, sposobnosti, čustva, osebnost, prometno-varnostna kultura, prometna varnost, šola vožnje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1236; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,34 MB) |
