31. Sodobne bolezni zaposlenega : dejavniki tveganja za stres, izgorelost in mobing na delovnem mestuAnja Berce, 2016, magistrsko delo Opis: Trenutni položaj v zaposlovanju predstavlja vedno večje izzive. Nenehno spreminjajoče se delovno okolje in pogoji dela so povzročili velike spremembe pri posameznikih. Zahteve trga postajajo vedno večje, nenehen razvoj tehnologije ogroža delovna mesta, vse pogosteje se v organizacijah oblikuje vodstvena politika, ki teži k vedno večji storilnosti, tako da za čim nižje stroške dela zahteva čim učinkovitejše in motivirane zaposlene ter tudi hiter način življenja posameznikov, vsi ti dejavniki pa predstavljajo resna psihosocialna tveganja za pojav sodobnih bolezni: stres, izgorelost in mobing. Vse tri sodobne bolezni nastanejo zaradi stresnih okoliščin, do katerih pride med delovnim procesom ter v medosebnih odnosih in komunikaciji med zaposlenimi in imajo resne posledice za zdravje posameznika. Posledice so vidne na telesni in duševni ravni posameznika ter v medosebnih odnosih. Na delovnem mestu posamezniki občutijo utrujenost in preobremenjenost, poleg tega pa sodobne bolezni vplivajo na uspešnost in učinkovitost posameznika pri izvedbi delovnih nalog in zadolžitev. Namen magistrske naloge je bil raziskati pojav stresa, izgorelosti in mobinga na delovnem mestu. Raziskali smo prisotnost ter dejavnike tveganja za omenjene sodobne bolezni: stres, izgorelost in mobing na delovnem mestu. Poleg tega smo preverjali tudi ukrepe za spodbujanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter metode ozaveščanja o morebitnem pojavu tveganj za sodobne bolezni na delovnem mestu.
Ključne besede: sodobne bolezni, delovna mesta, stres, izgorelost, mobing, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1361; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
32. |
33. Vloga oboroženih sil v času evropske migrantske krize : magistrsko deloLea Mašič Pernuš, 2020, magistrsko delo Opis: Migrantska kriza vsakodnevna tema, ki maje slovenski politični prostor in povzroča različna mnenja članic Evropske unije (EU), ki ne najdejo skupne rešitve. Migracije, ogrožajo nacionalno varnost v najbolj izpostavljenih državah, skozi katere teče tranzitna pot migrantov. Obenem pa predstavljajo največjo preizkušnjo za območje EU. Zato ni presenetljivo, da je marsikatera država članica na svojih mejah ponovno uvedla nadzor, saj se iz dneva v dan srečujemo z večjim številom migrantov, ki državno mejo prestopajo na ilegalen način. Krhek azilni sistem, pomanjkljivosti pri varovanju schengenskega območja, neenotna politika ter intenzivnost migracij, ki so zajele države EU, so povzročile, da so bile države članice EU primorane nastale razmere reševati same. Pri tem so ubirale različne pristope. Ključnega pomena je bilo predvsem sodelovanje med vsemi akterji nacionalno varnostnega sistema. Le-ta je bil zaradi dolgoletnega zmanjševanja proračuna in nezmožnosti modernizacije postavljen pred preizkušnjo. Magistrsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v času migrantske krize in po njej v treh tranzitnih državah (Hrvaška, Slovenija, Avstrija). Ker so se migracije nadaljevale tudi po zaprtju Zahodne balkanske migrantske poti in še vedno trajajo, znotraj magistrskega dela analiziramo tudi obdobje po zaprtju in ilegalne migracije, s katerim se srečujemo v čedalje večjem obsegu. Pri tem se posvečamo predvsem delovanju dveh ključnih akterjev nacionalno varnostnega sistema. Tako Policija kot Slovenska vojska (SV) sta se v času migracij srečevali s pomanjkanjem kadra, zaostanki pri razvoju in predvsem z okrnjenim proračunom.
Ključne besede: Evropska unija, migrantska kriza, schengensko območje, nacionalna varnost, oborožene sile, Policija, Slovenska vojska
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 2116; Prenosov: 152
Celotno besedilo (13,46 MB) |
34. Transformacija človeškega glasu : aplikacija modela "ProVoice"Lea Ardani, 2018, magistrsko delo Opis: Človeški glas se nam zdi tako samoumeven, da ga cenimo, šele ko ga izgubimo. Nanaša
se na sposobnost osnovne komunikacije, da se lahko izražamo, vključimo v pogovor in
vplivamo na ključne odločitve. Tehnološka znanost se še vedno trudi proizvesti
računalniški glas, ki bi bil karseda podoben naravnemu človeškemu glasu. Skozi celotno
življenje živimo z glasom, ki pravzaprav ni naš pravi glas. Večina ljudi se ne zaveda ali
pa se preprosto ne zmeni za to, kako pomemben je njihov glas oziroma moč zvoka v
njihovem življenju. Glas nam prikazuje posameznikovo psihofizično naravo in kanal
njegove integritete. Naš ton, govor, kakovost artikulacije in modulacije, prenašajo naša
subtilna sporočila ter hkrati naše razpoloženje in čustva. Že Aristoteles je poudarjal, da je
glas tesno povezan z dušo. Kljub temu da se sicer ponovno vedno bolj uveljavljata pomen
retorike in javnega nastopanja, se pri vsem tem vselej pozablja na pomen človeškega
glasu.
Obravnavanega problema se pravzaprav večina ne zaveda, a je še kako aktualen in vedno
bolj potreben osvetlitve v današnji družbi. V magistrski nalogi smo raziskovali in
proučevali segment tehnik za izboljšanje glasu. Izhajamo iz predpostavke, da se
tragifoničen glas lahko transformira oziroma tehnika govorjenja izboljša. Rezultati
samega raziskovanja tako pripomorejo k prepoznavanju rešitvenih metod in tehnik za
izboljšanje kakovosti glasu. V samem raziskovanju smo podrobneje ocenjevali
profesionalne, amaterske in nešolane glasove ter jih primerjali. Na podlagi rezultatov
raziskave smo aplicirali tako imenovani model »ProVoice«, ki predstavlja ključne tehnike
za transformacijo človeškega glasu.
Ključne besede: človeški glas, globinske tehnike, maska glasu, izboljšanje glasu, komunikacija, modeli, ProVoice, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2021; Ogledov: 1326; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,27 MB) |
35. |
36. |
37. Ustavnost Turčije : diplomsko deloLea Gašparin Kavčič, 2020, diplomsko delo Opis: Zametki turške ustavnosti segajo že v obdobje Otomanskega cesarstva, ko je bila sprejeta prva ustava leta 1876. V obdobju turške republike so bile sprejete še štiri ustave. V skoraj stoletnem obdobju je država doživela več vojaških posredovanj. Od prvega vojaškega posredovanja leta 1961 je bilo turško politično življenje pod vplivom doktrine o nacionalni varnosti. Omenjeni vpliv je postal še izrazitejši po državnem udaru leta 1980, ki je privedel do priprave ustave, usmerjene v državo. Trenutno veljavna ustava iz leta 1982 je bila že večkrat spremenjena. Njene spremembe skozi leta temeljijo na turški družbeni in politični resničnosti, druge pa so bile pogojene z zahtevami Evropske unije. S pritiski na civilno družbo in medije, ki so se zoperstavljali Erdoganovemu slogu vladanja in vse občutnejšemu odmikanju sekularne Turčije od svoje prvotne ustavne ureditve, se je dogajala vse močnejša erozija človekovih pravic. Čeprav turška ustava razlikuje med individualnimi, socialnimi in ekonomskimi ter političnimi pravicami, so z ustavno pritožbo varovane le pravice, ki so urejene v EKČP. Izrazito poslabšanje na področju varstva pravic sta povzročila neuspeli državni udar leta 2016 in razglasitev izrednega stanja. V času izrednih razmer so bili sprejeti ukrepi, ki so imeli nesorazmerne in dolgotrajno negativne posledice za državljane in varstvo njihovih pravic. ESČP je izdalo številne obsodilne sodbe v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic in svoboščin. V duhu izrednih razmer je bila tudi sprememba ustave, ki je med drugim prinesla transformacijo turškega parlamentarnega sistema v predsedniški z obsežnejšimi pooblastili, kot velja za ostale države s predsedniškim sistemom.
Ključne besede: ustava, ustavni amandmaji, ustavno sodišče, ustavna pritožba, Turčija
Objavljeno v ReVIS: 01.12.2020; Ogledov: 1625; Prenosov: 163
Celotno besedilo (897,17 KB) |
38. Trženje z vplivnežiLea Biček, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali trženje z vplivneži, predvsem odnos med podjetji in vplivneži. Ugotavljali smo, kako ljudje vidijo vplivneže, kaj si mislijo o njih in kako vplivajo na njihov nakup.
V teoretičnem delu smo proučevali teorijo vplivnežev in trženja. Zanimalo nas je, kdo so vplivneži in kako izbrati pravega vplivneža za sodelovanje. Ugotavljali smo, kaj je vplivnostno trženje, kaj so prednosti in slabosti vplivnostnega trženja ter proučevali strategije vplivnostnega trženja. V empiričnem delu smo s pomočjo podjetij raziskovali odnose in sodelovanje med podjetji in vplivneži. Zanimalo nas je, zakaj med svoje trženjske kanale uvrščajo vplivneže in na kakšen način. V raziskavo smo dodali tudi anketo, s katero smo analizirali odnos milenijcev do vplivnežev.
V zaključku raziskave smo ugotovili, da vsa tri podjetja, ki smo jih izbrali za raziskovalno nalogo, uporabljajo metodo trženja z vplivneži, saj jo ocenjujejo kot zelo uspešno. Vplivneže izbirajo glede na skupne cilje in interese. Predvsem ciljajo na iskrenost in pošten odnos. Iz ankete smo ugotovili, da milenijci spremljajo vplivneže, opazili so sodelovanje s podjetji in so že kupili izdelek ali storitev, ki jo je tržil vplivnež. Iz ankete smo izvedeli tudi, da jim ni pomembno, če izdelek ali storitev trži vplivnež, vseeno pa jim je v zadovoljstvo, če na trženjskih kanalih zagledajo vplivneže.
Ključne besede: vplivneži, vplivnostno trženje, milenijci, odnosi, sodelovanje, trženjski kanali
Objavljeno v ReVIS: 31.07.2020; Ogledov: 2252; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,62 MB) |
39. |
40. Mednarodnopravni vidik Prespanskega sporazuma med Severno Makedonijo in Grčijo o imenu : magistrsko deloLea Wildmann, 2020, magistrsko delo Opis: Območje Zahodnega Balkana ima že dolgo pestro zgodovino, pretresali pa so jo tudi številni spopadi in spori med različnimi narodi. Ta razgibana in na žalost tudi krvava preteklost se je nadaljevala tudi v obdobju novejše zgodovine. Slednja so se običajno dotikala nedorečenih meja in želje po teritoriju, od teh pa močno izstopa Severna Makedonija, in sicer z željo po imenu. Ob osamosvajanju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sosednja država Grčija v uporabi imena "Makedonija" videla makedonsko željo po grškem teritorialnem ozemlju, ta argument pa je bil podlaga za vrsto diplomatskih in drugih ukrepov proti severni sosedi. Primer spora je bil precej edinstven, poleg tega pa so k njegovemu dolgotrajnemu razreševanju prispevali še notranjepolitični problemi, spori na območju Zahodnega Balkana, pa tudi nepripravljenost obeh strani, da konstruktivno pristopita k pogajanjem. Posledica nesoglasja je bil precejšen zaostanek Severne Makedonije pri vključevanju v mednarodni prostor, za razrešitev spora pa je bilo navkljub podpori številnih drugih držav, vključno s Slovenijo, potrebnih kar sedemindvajset let. Šele Prespanski sporazum je tako Makedoncem prinesel možnost, da stopijo na pot, ki so jo določene nekdanje sorepublike že prehodile. Spor med Severno Makedonijo in Grčijo je ponovno pokazal, koliko so mednarodni odnosi zgrajeni na medsebojnem spoštovanju, saj se je tudi v tem primeru izkazalo, kako nemočne so mednarodne pravne institucije, in kako zelo je za napredek mednarodne diplomacije pomembna politična volja. Na žalost sta jo obe državi po več desetletjih končno našli, vseeno pa tudi Prespanski sporazum pušča dovolj prostora za nove zaplete, če ponovno zmanjka medsebojnega spoštovanja.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2020; Ogledov: 2012; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,57 MB) |
