1. |
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z BIPOLARNO MOTNJO - DEPRESIVNA EPIZODAAndraž Cukor, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega pri pacientih z bipolarno motnjo v depresivni epizodi zahteva celosten pristop, ki zajema fizično in psihično oskrbo. Medicinska sestra pacientu nudi podporo pri vsakodnevnih aktivnostih, saj se zaradi depresije lahko pojavi pomanjkanje energije in volje. Pomembno je spremljati pacientovo počutje in simptome ter opazovati morebitna tveganja za samomorilne misli. Prav tako se medicinska sestra osredotoča na vzpostavljanje rednih vzorcev spanja in prehranjevanja, saj so ti pogosto porušeni. Vloga zdravstvenih delavcev vključuje tudi edukacijo pacienta in njegovih bližnjih o bolezni, podporo pri zdravljenju z zdravili ter krepitev zaupanja in sodelovanja pri zdravljenju. Namen raziskave je proučiti vlogo zdravstvene nege pacienta z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Cilji raziskave so opisati značilnosti bipolarne motnje – depresivne epizode glede na potek bolezni, predstaviti zdravljenje te motnje in učinek medikamentozne terapije, predstaviti značilnosti posamezne temeljne življenjske aktivnosti pri pacientu z bipolarno motnjo – depresivno epizodo ter ugotoviti pomen in vlogo zdravstvene nege pri pacientu s to motnjo.
Metode: V raziskavi sta uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre najpogosteje opisujejo depresivno epizodo bipolarne motnje kot obdobje globoke žalosti, izgube zanimanja za dejavnosti, utrujenosti in občutka brezupa. Zdravljenje običajno vključuje kombinacijo stabilizatorjev razpoloženja, antidepresivov in psihoterapije, ob tem pa so pomembne nefarmakološke oblike podpore, kot so terapevtske dejavnosti in svetovanje. Pri temeljnih življenjskih aktivnostih so značilne težave s spanjem, hranjenjem, osebno nego in ohranjanjem socialnih stikov. Zdravstvena nega ima pri obravnavi teh pacientov pomembno vlogo, saj medicinske sestre spremljajo simptome, podpirajo pacienta pri vsakodnevnih dejavnostih, prepoznavajo poslabšanja stanja in nudijo čustveno podporo.
Razprava: Vloga medicinskih sester je zelo pomembna pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo v depresivni epizodi. Zdravljenje mora biti celostno ter mora vsebovati farmakološke in nefarmakološke pristope, pri čemer je pomembno zgodnje prepoznavanje simptomov, kot so utrujenost, motnje spanja in občutek brezupa. Medicinske sestre igrajo osrednjo vlogo pri spremljanju stanja pacienta in prilagajanju nege glede na posameznikove potrebe, saj so pogosto prve, ki zaznajo poslabšanja. Prav tako je bistvena vloga podpore s strani svojcev in zdravstvenih delavcev, saj so pacienti v depresivni epizodi nagnjeni k osamljenosti in težavam pri vsakodnevnih dejavnostih. Individualiziran pristop k zdravstveni negi, ki vključuje tako pacienta kot njegove svojce, je pomemben za uspešno obvladovanje bolezni. Sodelovanje različnih strok in stalno izobraževanje zdravstvenega osebja ostajata osnovna dejavnika za izboljšanje kakovosti življenja teh pacientov.
Ključne besede: zdravstvena nega, pacient, bipolarna motnja, depresivna epizoda, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2024; Ogledov: 81; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1011,79 KB) |
3. ADHD v delovnem okolju: vpliv na zaposlitev, karierno pot in podjetništvoOkarina Kana Mahnič, 2024, ni določena Opis: V magistrskem delu je podrobno predstavljena motnja ADHD pri odraslih, ki so v delovnem razmerju. Zanima nas, kako motnja ADHD vpliva na zaposlitev posameznikov, potek njihove karierne poti, s kakšnimi težavami se srečujejo v delovnem okolju in kako doživljajo odnose na delovnem mestu.
Preverimo, ali so posamezniki z motnjo pozornosti in koncentracije bolj nagnjeni k podjetništvu, ki je lahko alternativa tradicionalnim oblikam zaposlitve.
Raziskava zajema večje število posameznikov z ADHD, strokovnjake iz zdravstvene stroke in specialiste, ki se ukvarjajo z usmerjanjem in zaposlovanjem človeškega kapitala na odprta delovna mesta. Raziskava je zanimiva že zaradi tega, ker ugotavlja, kako takšna motnja vpliva na dobrobit posameznikov z ADHD in njihovo delo v podjetjih.
Ključne besede: motnja ADHD, zaposlovanje, delovno okolje, podjetništvo, odrasli, težave, odnosi.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
