101. Pravni vidik problematike mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, nameščenih v vzgojnih zavodih : diplomsko deloNuša Kunčič, 2020, diplomsko delo Opis: Obravnava otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (v nadaljevanju ČVM) se opravlja v skladu z ZUOPP-1. Več let pa se že pojavljajo težnje po novi ureditvi, ki bi urejala tudi otroke in mladostnike, ki še niso prepoznani kot otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, imajo pa čustvene in vedenjske težave. Stroka in praksa ugotavljata, da je obravnava otrok s ČVM velikokrat prepozna in da bi z ustrezno spremembo zakonodaje in uvedbo določenih načinov lažje pravočasno ukrepali ter obravnavali otroka na način, da kasneje ne bi prišlo do potrebe po namestitve v vzgojni zavod. S preventivo bi hkrati zmanjšali bremena vzgojnih zavodov, ki se v zadnjih letih soočajo z velikim porastom nameščenih otrok. Namen diplomske naloge je z normativno metodo širše predstaviti opredelitev oz. pravno podlago otrok in mladostnikov s ČVM ter njihovo obravnavo, pa tudi vzgojnih zavodov. Cilj pa je opozoriti na sistematično ureditev obravnave tako otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. motnjami kot tudi vzgojnih zavodov. Na pomembnost spremembe zakonodajne ureditve kaže že dejstvo, da je bil v letu 2019 podan predlog novega zakona za to področje. Z deskriptivno metodo ter pregledom literature je v diplomskem delu predstavljen tudi vpliv družinskega okolja na razvoj čustvenih in vedenjskih težav oz. motenj pri otrocih in mladostnikih. Vmes se s pregledom sodne prakse obravnavanega področja predstavi dosedanje izkušnje slovenskega pravosodja in podkrepi opisano problematiko.
Ključne besede: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene težave, vedenjske težave
Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 2613; Prenosov: 188
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
102. Reševanje sporov v kombinaciji z uporabo pravil, ki urejajo premoženjske odnose med zakoncema, in v razmerju do tretjih oseb : magistrsko deloToni Krušnik, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kombinacijo pravil, dolžnosti in premoženjskih razmerij, ki so značilna za življenje v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Osnovni vir, ki je podlaga za razumevanje pravic, dolžnosti in premoženja zakoncev in zunajzakonski partnerjev, je pred kratkim sprejeti Družinski zakonik. Magistrsko delo je preplet družinskega, dednega, nepremičninskega in zavarovalniškega prava. Osnova je družinsko pravo, kjer večji del pozornosti namenimo novemu institutu - Pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij oziroma ženitni pogodbi, ki omogoča zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, da se dogovorita o medsebojnem premoženjskem režimu za čas trajanja zakonske zveze in tudi za stanje, ki bo nastopilo ob morebitni razvezi zakonske zveze. Vsekakor pa ni mogoč dogovor, kaj se zgodi s premoženjem v primeru smrti enega od zakoncev. Takrat nastopi zakonodaja s področja dedovanja, kjer zakonec ali zunajzakonski partner lahko deduje na podlagi zakonitega dedovanja po drugem zakoncu le v prvem ali drugem dednem redu. Ravno za primere smrti med zakonci v zadnjem času prevladuje trend, da sklepajo življenjska zavarovanja in na takšen način zaščitijo družino za primere, da bi se kateremu od zakoncev zgodilo kaj nepričakovanega. Žal pa nekateri vse te ugodnosti, ki nam jih ponujajo zavarovalnice, izkoriščajo na način okoriščanja, kot je v zadnjem času v ospredju poskus zavarovalniške goljufije Odrezana roka.
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, zakonec, ženitna pogodba, premoženje med zakoncema
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2020; Ogledov: 1969; Prenosov: 166
Celotno besedilo (850,32 KB) |
103. Reševanje sporov, ki vplivajo na družino s pomočjo mediacije : diplomsko deloMatija Zonta, 2020, diplomsko delo Opis: Slovenska sodišča so leta 2001 začela alternativno reševanje sodnih sporov in s tem zmanjšala preobremenjenost sodišč. Strankam ponujajo mirno rešitev spora z mediacijo. Poznamo različne oblike mediacij, ki se izvajajo na različnih področjih, to je na družinskem, delovnem, civilnem in gospodarskem pravu. Najbolj pogost družinski spor je razveza zakonske zveze, ki ima večkrat negativne posledice za otroke, saj so ti najbolj ranljiva skupina. V tovrstnih sporih velikokrat nastopajo močna čustva med zakoncema. Razveza zakonske zveze staršev je zelo težka in mučna življenjska izkušnja tako za starša, posebno pa še za otroke. Največkrat se zgodi, da v takih situacijah starši pozabijo na najboljši interes svojega otroka. Kako se bo otrok v takih situacijah prilagodil, je najbolj odvisno od tega, kakšno komunikacijo bosta starša uporabila po razvezi zakonske zveze. Največje darilo, ki ga razvezani starši lahko dajo svojemu otroku, je to, da nadaljujeta normalno komunikacijo in odnos z drugim staršem, čeprav sta bila neuspešna pri ohranitvi zakonske zveze. Ravno zaradi tega bi morala starša, ki sta sedaj stranki v postopku, bolje poznati postopek mediacije. Mediacija v družinskih zadevah ključnega pomena, saj je njen namen vzpostavitev komunikacije med staršema in ohranitev zdravega odnosa v njihovem nadaljnjem življenju, ki je ključen za ustrezen psihofizičen razvoj otroka. Diplomsko delo predstavi uporabo mediacije skozi DZ. Skozi dobre prakse ter novo normativno ureditev lahko pričakujemo večjo sprejetost uporabe mediacije kot mehanizma reševanja družinskih sporov.
Objavljeno v ReVIS: 02.03.2020; Ogledov: 2079; Prenosov: 186
Celotno besedilo (849,93 KB) |
104. Predporočna pogodba : diplomsko deloEva Maria Peternel, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo povzema osnovne značilnosti predporočne pogodbe, kar je pogovorni izraz za pogodbo o urejanju premoţenjskih razmerij med zakoncema, ki je v slovenski pravni prostor vstopila z aprilom 2019. Skozi kratek zgodovinski oris je najprej prikazan razvoj instituta ter splošna ureditev premoţenjskih razmerjih med zakoncema skozi čas. Primerjava z ureditvijo v izbranih drţavah pa pokaţe, da ima ta institut lahko še več uporabnih funkcij, kot mu jih dopušča trenutna slovenska ureditev. Opravljena je tudi primerjava med prejšnjo in sedanjo ureditvijo premoţenjskopravnih razmerij v Republiki Sloveniji, podrobneje pa so predstavljene še določbe, ki se nanašajo na pogodbeni premoţenjski reţim. Nadalje je predstavljen še register pogodb in dejanski način hrambe dokumentacije. V zvezi z vsebino so postavljene hipoteze, ki so obravnavane v zaključku diplomske naloge. Glavni vir informacij je predstavljala analiza strokovne literature, zakonodajnih aktov ter praktičnih primerov na obravnavanem področju. Kot glavna raziskovalna metoda je tako sluţila deskriptivna metoda. Osrednji namen naloge je predstaviti osnovne značilnosti instituta predporočne pogodbe in bralcu prikazati glavne razlike med laično pričakovanimi lastnostmi ter dejansko pravno ureditvijo in tako prikazati dejanski pomen in uporabnost instituta. Opravljena primerjava s prej veljavno ureditvijo ter z nekaj izbranimi drţavami pa pokaţe, da slovenska ureditev končno sledi v svetu ţe uveljavljenim trendom na področju urejanja premoţenjskopravnih razmerij med zakoncema, četudi s počasnejšim in bolj previdnim tempom.
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2020; Ogledov: 3209; Prenosov: 290
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
105. Delavski odkupi v slovenskem pravnem redu : magistrsko deloMonika Iršič, 2019, magistrsko delo Opis: Delo skozi stopnje intenzivnosti prikazuje možnosti vključevanja delavcev v poslovanje vse od klasičnega delovnega razmerja, pri katerem lahko pridobijo pretežno od delodajalca odvisne dispozitivne možnosti sodelovanja tako pri upravljavski kot pri finančni participaciji, skozi prednosti lastništva deleža družbe, v kateri so zaposleni, ki jim v sorazmerju z obsegom kapitalske udeležbe prinaša članske ter z njimi upravljavske in premoženjske pravice, ter končno do posebne pravne osebe delavske zadruge, ki delavcem omogoča največ pravic, ki jih lahko uresničujejo z delom. Ravno na podlagi tovrstnega spoznanja je tem pravnim osebam v delu namenjenega več poudarka, kar skupaj na podlagi uporabljene zgodovinske metode, analitične metode, komparativne metode, metode deskripcije, metode kompilacije, induktivno-deduktivne metode in aksiološke metode privede do naslova predmetnega dela. Delavski odkupi pravzaprav predstavljajo sredstvo za dosego delavcem najbolj ugodnega obstoječega delovnega razmerja, ki jim za razliko od na enak način doseženega klasičnega "solastništva" družbe omogoča posredni položaj delničarjev preko delavske zadruge, ki jo demokratično upravljajo in v okviru katere si na enak način delijo dobiček. Namen in cilj predmetnega dela sta torej predstaviti zakonsko urejene možnosti, ki v okviru klasičnega delovnega razmerja delavcem zagotavljajo participacijske pravice, poudariti, da imajo delavci že v obstoječem (slovenskem) pravnem redu lahko drugačen položaj, ki jim na podlagi notranjega lastništva zagotavlja več pravic od klasičnega delovnega razmerja, predstaviti pot do alternativne oblike delavčevega položaja, vzpostavljene preko delavskih odkupov, in nenazadnje izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, ki bi vzpodbujala delavske odkupe, ki bi bili opravljeni predvsem preko delavske zadruge. Ravno poudarjanje te potrebe predstavlja rezultat tega dela.
Ključne besede: delavski odkup, pravice delavcev, delavska zadruga, delavsko delničarstvo
Objavljeno v ReVIS: 07.01.2020; Ogledov: 2311; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,22 MB) |
106. Nepotizem v povezavi z zaposlovanjem v šolstvu : magistrsko deloSimona Pirc Jenko, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno zaposlovanje v šolstvu v povezavi z nepotizmom. Postavili smo trditve, ki jih je bilo treba preveriti, o njih razmisliti in se vprašati, kako bi se izognili nepotizmu pri zaposlovanju v prihodnosti. Namen je predstaviti nepotizem z različnih zornih kotov, ki so se izoblikovali skozi čas. Nepotizem spremlja človeka od nekdaj in do njega lahko pride vedno, zato je pomembno, da so zavarovane pravice za vse enako. Predstavljena sta način in postopek zaposlovanja v šolstvu, ki sta predpisana v zakonodaji. Namen je opozoriti tudi na pomanjkljivost področnih predpisov v šolstvu s cilji analizirati termine in zgodovino, preučiti zakonodajo, analizirati pravno ureditev, proučiti pravice, zaščito posameznika ter oblikovati lastne predloge. Uporabljene so različne metode dela, saj je bilo treba preveriti zgodovinsko in sociološko ozadje pojava, ki ga je bilo nato s pomočjo deskriptivne metode treba opisati in določiti položaj iskalcev zaposlitve. V nadaljevanju sta uporabljeni komparativna in induktivna metoda za preverjanje skladnosti zakonodaje in obdelavo pojmov. Metoda intervjuja prikaže, da obstajajo primeri nepotizma pri zaposlovanju v šolstvu. Sledi še metoda sinteze, ki služi za pojasnjevanje in oblikovanje predlogov. Z vprašalniki smo prikazali, da v praksi obstaja nepotizem v šolstvu in da je to posledica, ker se jemlje sorodstvo v kolektive, kjer bi morali biti zaposleni v vseh pogledih enakopravni. V zaključnem poglavju bomo povzeli bistvo dela in poskušali odgovoriti na zastavljena vprašanja, ki so se porajala skozi nalogo. Interpretacija o zastavljenih trditvah sporoča, da je zaposlovanje v šolstvu treba zastaviti na drugačen način ali določiti dodaten nadzor države.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2019; Ogledov: 4166; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,32 MB) |
107. Ukrepi za varstvo koristi otroka po Družinskem zakoniku : diplomsko deloEva Vidič, 2019, diplomsko delo Opis: Obravnavana tema diplomskega dela so ukrepi za varstvo koristi otroka po Družinskem zakoniku. Vselej, kadar starši, kot primarni nosilci starševske skrbi, neustrezno izvajajo starševsko skrb, nastopi dolžnost države, da otroka in njegove pravice ter koristi zavaruje. Družinski zakonik za osrednji instituciji za varstvo otrokove koristi postavlja sodišče in center za socialno delo, ki sta pooblaščena za izvedbo vseh potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih terja varstvo otrokovih pravic ter koristi. Pogoj za izrek ukrepa za varstvo koristi otroka je otrokova ogroženost. Po novi ureditvi sme ukrepe po uradni dolžnosti ali na predlog izreči le sodišče, pri čemer mora upoštevati načelo najmilejšega ukrepa. Ker so otroci danes subjekt pravic in imajo pravico biti slišani v vseh zadevah v zvezi z njimi, imajo pri odločanju o ukrepu pravico izraziti svoje mnenje. Družinski zakonik ukrepe za varstvo koristi otroka deli na začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepe trajnejšega značaja. Pristojnost za ukrepanje v nujnih primerih ima po Družinskem zakoniku center za socialno delo, ki sme v ta namen izvesti dejanje nujnega odvzema otroka. Center za socialno delo je hkrati zakoniti predlagatelj postopka za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka in izvajalec nadzora nad izrečenimi ukrepi, okrepljena pa je tudi njegova svetovalna ter podporna vloga.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2019; Ogledov: 2976; Prenosov: 481
Celotno besedilo (494,19 KB) |
108. Predporočna pogodba v Sloveniji in Ameriki ter krivda za ločitev : diplomsko deloUrška Ratajc Punčuh, 2019, diplomsko delo Opis: Od 15. aprila 2019 je tudi v Sloveniji mogoče skleniti predporočno pogodbo, kar pomeni večjo avtonomijo za državljane in pomemben korak za naše družinsko pravo. Namen diplomske naloge je bil predvsem ugotoviti, kako je predporočna pogodba urejena v Sloveniji in v Ameriki ter kakšne so razlike med obema sistemoma, s poudarkom na krivdi za razvezo zakonske zveze. V Sloveniji sicer krivde za razvezo ne upoštevamo, z anketo pa smo ugotavljali, ali so Slovenci sploh naklonjeni sklepanju predporočnih pogodb in ali si želijo, da bi se tudi pri nas lahko upoštevala krivda za razvezo zakonske zveze. Pri tem smo upoštevali tudi dejavnike, ki vplivajo na odnos do predporočne pogodbe, kot sta starost in spol anketirancev. Čeprav gre za novost, s katero še niso dovolj seznanjeni, so Slovenci predporočni pogodbi v glavnem naklonjeni. Starost ni dejavnik, ki bi vplival na odnos do predporočne pogodbe, zanimivo pa je, da so moški do pogodbe bolj zadržani. Tudi upoštevanje krivde za razvezo zakonske zveze se Slovencem zdi dobra ideja. Kar 67 % jih je mnenja, da je ameriški sistem, ki krivdo upošteva, boljši od slovenskega in bi si želeli, da se krivda upošteva tudi pri nas. V zvezi s predporočno pogodbo v Sloveniji še ni dosti sodne prakse, vendar pa se bo sčasoma tudi ta oblikovala. Z razvojem prava v smeri večje avtonomije je torej čisto mogoče, da bo v prihodnosti tudi slovenski zakonodajalec razmislil o možnosti upoštevanja krivde za razvezo zakonske zveze.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2019; Ogledov: 2460; Prenosov: 170
Celotno besedilo (342,42 KB) |
109. Reševanje sporov med zunajzakonskima partnerjema oz. zakoncema v procesu razveze (ločitvena mediacija) : diplomsko deloNika Velikonja, 2019, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih opažamo porast razvez zunajzakonskih partnerjev oz. zakoncev. Za reševanje sporov v času razveze so zakonci oz. zunajzakonski partnerji vedno bolj naklonjeni uporabi mediacije. Teoretični del diplomskega dela zajema opis temeljnih pojmov - zunajzakonska skupnost, zakonska zveza, razveza ter mediacija. Ti so osnova za razumevanje družinske mediacije - enega najbolj uveljavljenih načinov mirnega reševanja sporov v postopkih razveze. Družinsko mediacijo urejajo pravni predpisi, ki hkrati določajo pravila za izvajanje mediacije. Je ena izmed vrst mediacije, ki se uporablja pri reševanju družinskopravnih sporov. Z uzakonitvijo Družinskega zakonika dobi mediacija večji pomen. V diplomskem delu so poudarjene bistvene razlike med novo sprejetim Družinskim zakonikom ter prej veljavnim Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Na mediacijskem srečanju ima veliko vlogo mediator. Dobro poznavanje njegovih nalog, tehnik oz. veščin ter samih načel in faz postopka ima vpliv na to, da so mediacijska srečanja uspešna. Kadar gre za družinskopravne zadeve je v samem postopku potrebna še večja preciznost in strokovnost, da se lahko zagotovi varstvo in zaščito otrok. Empirični del je prikaz družinske mediacije v praksi. Na podlagi pridobljenih podatkov okrožnih sodišč lahko ocenimo prisotnost, uporabo, uspešnost družinske mediacije v Sloveniji.
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2019; Ogledov: 1932; Prenosov: 138
Celotno besedilo (970,45 KB) |
110. Premoženjska razmerja med zakonci in delitev skupnega premoženja po Družinskem zakoniku : diplomsko deloEva Pegan, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava premoženjskopravna razmerja med zakonci in s tem povezane nastale spremembe na podlagi uveljavitve Družinskega zakonika. Institut pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero zakonca vzpostavita lasten pogodbeni premoženjski režim za urejanje medsebojnih premoženjskih razmerij skladno z lastnimi potrebami in željami, zagotovo predstavlja pomembno spremembo na področju družinskega prava. Avtonomno določanje takšnih premoženjskopravnih razmerij bo nedvomno zanimalo prav zakonce, ki se ukvarjajo s podjetništvom. Iz tega razloga je v diplomski nalogi tudi obravnavana tematika opravljanja podjetniške dejavnosti zakoncev ter določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju zakoncev. Pri obeh sklopih sta obravnavani hipotezi, postavljeni v začetni fazi priprave naloge. Pri pripravi zaključnega dela smo v največji meri uporabljali deskriptivno metodo, in sicer zaradi vsebinske obravnave in izhajanja iz zakonodajnih aktov, strokovne literature in sodne prakse. Za predstavo prednosti, ki jih je prispevala nova družinska zakonodaja v primerjavi s prejšnjo, smo uporabili komparativno metodo. Namen naloge je prek obravnave premoženjskih razmerij med zakonci v okviru nove zakonodaje prikazati odpravo določenih anomalij in pravnih praznin prejšnjega zakona, konkretneje pa je namen predstaviti pogodbeni premoženjski režim, in sicer kot pomembno spremembo, vezano na urejanje premoženjskopravnih razmerij zakoncev, in predstaviti bistvene problematike, vezane na podjetniško premoženje zakoncev, ter poplačila obveznosti zakonca kot dolžnika.
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2019; Ogledov: 2780; Prenosov: 272
Celotno besedilo (594,15 KB) |
