Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V diplomskem delu je predstavljena slovenska ureditev premoženjskih razmerij, ki ponuja dva sistema premoženjskih režimov. Prvi je pogodbeni sistem, ki ga je DZ vzpostavil v svojem 85. členu - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Slednji predstavlja novost in omogoča avtonomijo zakoncev. Drugi sistem pa predstavlja obligatorni način in ima svojo obvezo le takrat, kadar zakonca tega ne uredita drugače. Obligatorni režim predpostavlja tri ločene premoženjske mase. Z vidika ugotavljanja skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi so relevantni vsi našteti. Najpomembnejše premoženje, ki ga tvorita zakonca, je skupno premoženje. Zakonca s tem pridobita poseben status napram okolici. Takšna ureditev je nastala zaradi posebne narave sklenitve zakonske zveze. Zakonca pravno gledano s sklenitvijo zakonske zveze skleneta pravni posel, ki ni ekonomske narave temveč združevanje dveh posameznikov zaradi osebne čustvene povezanosti med njima v skupno življenje. Ravno zaradi narave zakonske zveze, ki ni enoznačna, vsebino dopolnjuje sodna praksa. Težave se pokažejo v sami delitvi skupnega premoženja, kadar zakonca ne soglašata z domnevo enakosti deležev, saj je dokazovanje višine lastnega deleža na strani zakoncev. Pogosto je rezultat odvisen od lastnosti in sposobnosti ter finančnega statusa posameznika. Ker pa skupno premoženje ni edina premoženjska masa, se opredelimo še do premoženjske mase moža in žene, ki predstavlja njuno posebno premoženje. S premoženjem je potrebno delati z vso skrbnostjo, tudi v primeru vlaganja lastnega premoženja v drugo premoženje zakonca. Sporazumi in dogovori so v primeru spora najboljša rešitev za reševanje premoženjskih razmerij med zakoncema.
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno v ReVIS: 10.02.2022; Ogledov: 1028; Prenosov: 0

Opis: O skrbništvu govorimo, kadar gre za varstvo oseb, ki še niso dopolnile 18 let starosti in za katere starši ne skrbijo ter odraslih oseb, torej oseb, ki so že dopolnile 18 let ter iz določenih razlogov ne morejo skrbeti same zase, prav tako pa ne morejo poskrbeti niti za svoje pravice in koristi. Skrbništvo deluje z namenom, da se poskrbi za te osebe in zavaruje njihove premoženjske in druge pravice in pa same koristi oseb. Ločimo tri oblike skrbništva: skrbništvo nad osebami, ki še niso dopolnile 18 let; nad osebami, ki so brez poslovne sposobnosti in skrbništvo za poseben primer. Torej skrbništvo nad osebami, ki so brez poslovne sposobnosti ali drugače imenovano skrbništvo za odrasle osebe, bo podrobneje opisano v tej diplomski nalogi. CSD dodeli skrbništvo osebi, ki ji je sodišče z odločbo odvzelo poslovno sposobnost. Zakon o nepravdnem postopku določa, da v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki so duševno bolne, duševno zaostale, odvisne od alkohola ali mamil, ali pa na njihovo psihofizično stanje vpliva kaj drugega in te osebe niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče v nepravdnem postopku odloča na podlagi dokazov, ki jih ima, na podlagi zaslišanja prizadete osebe, izvidov in mnenj sodnih izvedencev. Skrbništvo nad posameznikom, ki so mu odvzeli poslovno sposobnost, preneha, če mu sodišče z odločbo le-to vrne. Lahko pa sodišče zaradi izboljšanja stanja osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, izda odločbo, s katero popolni odvzem spremeni v delni odvzem poslovne sposobnosti. Skrbništvo preneha tudi s smrtjo osebe, ki je brez poslovne sposobnosti
Ključne besede: skrbništvo, skrbništvo za odrasle osebe, poslovna sposobnost, skrbnik, odgovornost skrbnika
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 1320; Prenosov: 102
Celotno besedilo (520,25 KB)

Opis: V času epidemije je zaradi različnih ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni najbolj prizadeta dolžnost hitrega ukrepanja v postopkih, ki zadevajo otroka. Množično se pojavljajo težave z izvajanjem stikov staršev z otroki, ki so določeni v pravnomočni sodni odločbi, ko starši na primer preprečujejo sodno določene stike, tudi z bojaznijo ali izgovorom prenosa okužbe nevarnosti okužbe otroka. Kadar se stiki po sodni poravnavi ali sodbi ne izvajajo, kot je dogovorjeno oziroma določeno, je možno vložiti predlog za izdajo začasne odredbe. Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa družinski zakonik, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) določa tudi, da so postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok nujni. Na Ministrstvu za pravosodje pri izvrševanju pravnomočnih sodnih odločb, ki urejajo stike otroka s tistim od staršev, ki mu otrok ni dodeljen v varstvo in vzgojo, apelirajo na starše, da so v svojih postopanjih razumni in odgovorni, da ne ogrožajo koristi svojih otrok iz takšnih in drugačnih razlogov. Če ni mogoče zagotavljati oziroma izvajati stikov zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa, predlagajo, da za zagotovitev stika, ki je namenjen ohranjanju odnosa z drugim staršem, uporabljajo tehnologijo. Vrhovno sodišče je poudarilo, da je pri odločanju o stikih v teh težkih časih treba pretehtati, kaj je otroku najbolj v korist. Ključna je pripravljenost na prilagoditev in razumevanje nastale situacije ter izhajanje iz največje koristi otroka
Ključne besede: izvajanje stikov, omejitev stikov, epidemija covida-19, otrokova korist, Družinski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 1179; Prenosov: 68
Celotno besedilo (541,27 KB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo družino v povezavi s predrugačenim načinom življenja ter obliko vzgoje in izobraževanja kot eno izmed posledic epidemije covida19. S pomočjo strokovnih priporočil smo poskušali odgovoriti na vprašanje, ali je epidemija negativno vplivala na proces izobraževanja in kakšne rešitve so bile na tem področju implementirane v Republiki Sloveniji. Zanimali so nas predvsem ukrepi glede sprememb v delovanju vzgojno-izobraževalnih zavodov ter kako je to vplivalo na otroke s posebnimi potrebami in socialno ogrožene družine. Na kratko smo se dotaknili tudi dela na domu in izpostavili, kako takšen institut rešuje vprašanja vsakodnevnih izzivov ter usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Obravnavali bomo tudi odsotnost starša z dela zaradi obveznosti varstva otroka v okviru instituta višje sile. Z Odlokom o začasni delni omejitvi gibanja ljudi je bilo delno omejeno prehajanje občinskih meja, kar so si številni starši razlagali kakor razlog za omejitev ali prekinitev stika otroka s staršem, s katerim ne živi. V diplomskem delu smo raziskali pravico do stika ter z metodo spraševanja v pogovoru z mediatorko in odvetnico ter strokovno delavko centra za socialno delo podrobneje raziskali izzive, ki so ob tem morebiti nastali. Končni del diplomskega dela obravnava nasilje v družini s hipotezo, da se v situacijah, kot je epidemija, le-to poveča. Pregledali smo statistične podatke, zbrane v poročilih o delu policije, ter podatke nevladnih organizacij. Raziskali smo preventivne ukrepe na tem področju, v zaključku pa smo raziskali tudi, kako je bilo na državni ravni poskrbljeno za družine v okviru ukrepov za odpravljanje in omilitev posledic epidemije
Ključne besede: epidemija, pandemija, delo na domu, družinsko nasilje v času epidemije, mediacija, pravica do stika, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 1499; Prenosov: 133
Celotno besedilo (781,28 KB)

Opis: V diplomskem delu najprej obravnavam zgodovinski razvoj oploditev z biomedicinsko pomočjo, nato pojasnim pojem neplodnosti ter najpogostejše vzroke za le-to. Nadalje analiziram krog upravičencev do oploditve z biomedicinsko pomočjo ter dovoljene postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jih imajo na voljo upravičenci do OBMP v Republiki Sloveniji. Ker so primeri, kjer pari poiščejo pomoč v tujini v porastu, prikažem tudi urejenost postopkov OBMP v nekaterih drugih evropskih državah. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, primerjalna metoda, ter pri opisu razvoja postopka OBMP zgodovinska metoda dela. Namen diplomske naloge je, da ovrednotim slovensko pravno ureditev OBMP in problematiko, s katero se srečujemo na tem področju ter prikažem na katere evropske države se lahko pari ali posamezniki zanesejo, kadar za njih v Sloveniji ne obstaja rešitve ali pa je ta rešitev časovno preveč odmaknjena. Cilj diplomske naloge je ugotoviti ali Slovenija spada med države z majhnim krogom upravičenj in ali je Slovenija konkurenčna na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo glede na ostale evropske države. Z diplomsko nalogo želim, da bo ta v pomoč vsaj nekaj parom, ki se srečujejo s tovrstnimi težavami in jim tako olajšam pot pri raziskovanju in jim z zbranimi podatki pomagam pri tako težki življenjski izkušnji
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, darovanje spolnih celic, nadomestno materinstvo, evropski pravni vidiki OBMP, izvajalci postopkov OBMP
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 1422; Prenosov: 106
Celotno besedilo (418,05 KB)