Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Družinsko pravo ni doživelo svoje reforme vse od sprejetja temeljnega zakona, ki ureja zakonsko zvezo, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, leta 1976. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika so ključne novosti na področju opredelitve nekaterih institutov družinskega prava in uvedba nekaterih novosti, pa tudi prenos odločanja o določenih zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča. V družinskih zadevah so sodišča odločala v pravdnem in nepravdnem postopku. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika pa se v družinskih zadevah uporablja le nepravdni postopek. V luči reforme družinskega prava je prenovo doživel tudi Zakon o nepravdnem postopku. Ureditev v Družinskem zakoniku s prenosom pristojnosti odločanja v družinskih zadevah na sodišča se ne more učinkovito izvajati oziroma se sploh ne more izvajati brez prilagojenih postopkovnih pravil sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja Družinski zakonik. Ta je prenesel pristojnosti odločanja na sodišča, ni pa določil vrste procesnih pravil, po katerih naj sodišča odločajo. Z namenom večjega varovanja otrokove največje koristi se vsi postopki v družinskih zadevah vodijo po pravilih nepravdnega postopka, kar pa ni vedno najboljša rešitev. Poleg tega zaradi nespretne spremembe Zakona o nepravdnem postopku prihaja ponekod do nasprotujočih si določb med materialnimi in procesnimi določili.
Ključne besede: Družinski zakonik, reforma, nepravdni postopek, varstvo otrokove koristi, nova postopkovna pravila
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1481; Prenosov: 157
Celotno besedilo (599,70 KB)

Opis: Avtonomna vozila za svoje delovanje ne potrebujejo človeškega voznika in bodo s svojo komercialno dostopnostjo izjemno vplivala na družbo v kateri živimo. Ideja avtonomne mobilnosti se je prvič pojavila v začetku 20. stoletja, vendar je bila lahko nadalje razvita šele z dostopnostjo ustrezne tehnologije in s tem, sistemov umetne inteligence. Čeprav popolnoma avtonomna vozila še niso komercialno dostopna, se njihova dostopnost na trgu pričakuje v prihodnjih nekaj letih. Prav zaradi tega morajo pravniki in inženirji delovati skupaj, da bodo posledice uvedbe avtonomnih vozil predvsem pozitivne in da se z ustreznimi preventivnimi ukrepi in pravnimi regulacijami izognemo nevarnostim, ki jih ta potencialno predstavljajo. To magistrsko delo izvira predvsem iz ugotovitev Evropskega patentnega urada o prihajajočih trendih tehnologij na področju avtonomnih vozil, ugotovitev Evropskega parlamenta in Evropske komisije o tem, katera področja je treba še posebej v prihodnje razdelati, kot tudi na podlagi že dostopne strokovne literature na področju avtonomne vožnje. Namen magistrskega dela je predvsem v interdisciplinarni predstavitvi teme, vključujoč zgodovinsko ozadje razvoja avtonomne vožnje, predstavitev prednosti in nevarnosti, ki jih uvedba avtonomnih vozil prinaša, predstavitev tehnologij, ki so vsebovane v patentnih prijavah pri Evropskem patentnem uradu, vključujoč dve študiji primerov, predstavitvi etičnih dilem, varovanja osebnih podatkov uporabnikov in kibernetske varnosti, kot tudi trenutnega zakonodajnega okvira Evropske unije in Slovenije, predvsem na področju odgovornosti in zavarovanja. Širok pregled področja bralcu omogoča razumevanje vseh področij avtonomne vožnje iz trenutno dostopnih podatkov.
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna mobilnost, umetna inteligenca, patent, industrijska lastnina, tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1731; Prenosov: 115
Celotno besedilo (865,98 KB)

Opis: Rejništvo je ena od oblik, s katerimi se nadomešča starševska skrb. Je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Rejništvo spada v področje družinskega prava in do leta 2017 je področje urejal Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, a ker je bil ta že zastarel, je bil leta 2017 sprejet nov Družinski zakonik, ki se je v polnem obsegu začel uporabljati aprila 2019. Družinski zakonik, na področju rejništva uvaja pomembne spremembe. Največja sprememba, ki je bila uvedena, je bil prenos odločevalske funkcije iz centrov za socialno delo na sodišča. Zato se je v veliki meri tudi spremenila funkcija Centrov za socialno delo. Pomembna novost, ki je bila uvedena z novim zakonikom, je ukinitev možnosti oddaje otroka v rejništvo po starših in tako je ukrep namestitve v rejništvo, možen samo kot ukrep države. Družinski zakonik prav tako uvaja omejitev trajanja ukrepov odvzema otroka na tri leta. Še vedno, kljub novi zakonodaji, na področju družinskega prava in rejništva pa temeljno vodilo ostaja enako % korist otroka ter ureditev razmer v biološki družini.
Ključne besede: rejništvo, Družinski zakonik, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, center za socialno delo, sodišče
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1653; Prenosov: 161
Celotno besedilo (404,28 KB)

Opis: Neplodnost je v sodobni družbi še kako prisotna, saj na plodnost posameznika, poleg morebitnih obolenj, vpliva tudi sam življenjski slog, ki je danes zaradi hitrega ritma življenja pogosto nezdrav. Oploditev z biomedicinsko pomočjo označuje vrsto različnih biomedicinskih postopkov, ki se jih izvede z namenom zanositve ženske brez spolnega odnosa. Pogoji za upravičenost do postopkov OBMP v Sloveniji še vedno izključujejo samske ženske in istospolne, ki bi si želeli na tak način postati starši, prav tako je pri nas zaradi predpisanih pogojev za OBMP iz prakse izključen institut nadomestnega materinstva, ki je sicer primerna rešitev za moške istospolne partnerje in ženske, ki same ne morejo donositi otroka. Namen raziskave je prikazati urejenost postopkov OBMP v Sloveniji predvsem z vidika predpisanih pogojev, navesti vzroke za takšno ureditev in vpliv na možnosti samskih žensk in istospolnih parov ter na razvoj reproduktivnega turizma nasploh. Za namene raziskave je bila uporabljena zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, sociološka in sintetična metoda dela. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija spada med države s pretežno majhnim krogom upravičencev do postopkov OBMP. Razlogi za to so različni, nekateri imajo podlago v miselnosti družbe, drugi v koristi otroka, spet tretji v prepričanjih medicinske stroke. Dejstvo je, da so različne oblike družine, ne glede na njihov nastanek, vse pogostejše. Pravo se mora takšni družbeni realnosti prilagoditi na vseh področjih.
Ključne besede: neplodnost, nadomestno materinstvo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševstvo istospolnih parov, oploditev samskih žensk
Objavljeno v ReVIS: 16.02.2021; Ogledov: 1753; Prenosov: 131
Celotno besedilo (420,88 KB)

Opis: Številne življenjske omejitve, odločitve in na splošno človekova usoda so pripeljale mnoge zakonce oziroma partnerje v zunajzakonski oziroma partnerski zvezi do razpada skupne življenjske skupnosti, v kateri so živeli. Družinski zakonik je zakon, ki ureja odnose med zakonci oziroma partnerji in med njihovimi otroki ter posledično tudi razpad zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev oziroma partnerske zveze ter vzgojo in odnos do njihovih otrok. Pogosto se največje življenjske omejitve med dvema partnerjema zgodijo ravno na področju premoženja. Premoženje je urejeno tako z obligacijskim kot s stvarnopravnim zakonikom, zato je na tem področju veliko različnih primerov, ki so si med seboj raznoliki. V sklopu razdelitve premoženja pride največkrat do težav najprej pri prepoznavi in ločevanju skupnega premoženja od posebnega premoženja partnerja, potem pa tudi pri delitvi skupnega premoženja, ki sta ga partnerja ustvarila z delom v času svoje zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali partnerske zveze. Na podlagi delitve skupnega premoženja partnerjev pa pride ob razvezi oziroma razpadu življenjske skupnosti pogosto tudi do drugih dolžnosti partnerjev, kot so preživljanje razvezanega zakonca, vračanje daril itd. Za razdelitev premoženja se lahko partnerja oziroma zakonca dogovorita sama, torej sporazumno, ali pa jima pri tem pomaga sodišče, pri čemer pa mora eden od zakoncev oziroma partnerjev vložiti na sodišče tožbo, s čimer sproži postopek za razdelitev skupnega premoženja.
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno v ReVIS: 15.02.2021; Ogledov: 1784; Prenosov: 125
Celotno besedilo (526,58 KB)