11. |
12. Oddajanje nepremičnin v Ljubljani preko sistemov Airbnb in Booking.com : magistrsko deloAndreja Debevec Lambergar, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava oddajo nepremičnin v Ljubljani pred in med epidemijo covida-19 z vidika, ali se lastniki nepremičnin v Ljubljani raje odločajo za oddajo nepremičnine v kratkoročni najem (turistični namen, preko sistemov Airbnb in Booking.com) ali za oddajanje nastanitev v dolgoročni najem. Magistrsko delo prikazuje postopke, ki jih morajo lastniki nepremičnine upoštevati, da ob oddajanju svoje nepremičnine delujejo v skladu z zakonom, ter prednosti kratkoročnega oddajanja nepremičnin v primerjavi z dolgoročnim oddajanjem nepremičnin. Magistrsko delo se v glavni meri osredotoča na kratkoročno oddajanje z upoštevanjem dejstva, da je epidemija covida-19 spremenila razmere na trgu turističnih ponudnikov ter storitev. Vzpon kratkoročnega oddajanja v zadnjih desetih letih se je v času epidemije drastično spremenil, še posebej v Ljubljani, kjer izdaja turističnih bonov Vlade Republike Slovenije ni omilila padca nočitev. Razmerja med kratkoročnim in dolgoročnim oddajanjem pred epidemijo covida-19 v času epidemije so v magistrskem delu preverjena preko raziskovalnih vprašanj. Covid-19 je imel močan vpliv na turizem v Sloveniji, epidemija je najbolj prizadela ravno turistični sektor. Najmočnejši vpliv je bil ravno v Ljubljani. Turizem je doživel upad z zaprtjem mej. Statistični podatki o kratkoročnem oddajanju tako za leto 2020 kot za 2021 kažejo stalno upadanje števila ponudnikov oddajanja kot nočitev tujih in domačih turistov.
Ključne besede: turist, turizem, oddaja nepremičnine za krajše časovno obdobje, oddaja nepremičnine za daljši čas, vpliv epidemije covida-19 na ponudbo nepremičnin na trgu
Objavljeno v ReVIS: 01.06.2023; Ogledov: 661; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (9,50 MB) |
13. Pravica do zdravega življenjskega okolja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko deloAndreja Friškovec, 2023, magistrsko delo Opis: Mednarodna skupnost je šele oktobra 2021 z resolucijo Sveta Združenih narodov za človekove pravice in julija 2022 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. Te pravice instrumenti kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska socialna listina, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne vsebujejo, saj je bilo po drugi svetovni vojni v ospredju zagotavljanje državljanskih in političnih ter ekonomskih in socialnih človekovih pravic. Pravice ne vsebuje niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šele proti zadnji četrtini 20. stoletja je začelo prihajati do prepleta področja človekovih pravic in okoljskega prava, pri čemer Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 odražala prvo priznanje soodvisnosti človekovih pravic in okolja, pomembni sta bili tudi Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju ter Četrta ministrska konferenca kot del procesa Okolje za Evropo. Danes so okoljske pravice tiste, ki priznavajo pravico do določene stopnje kakovosti življenjskega okolja in jih sestavljajo materialne oz. temeljne pravice in procesne pravice. Evropska komisija za človekove pravice se je leta 1969 in 1976 srečala s prvima pritožbama kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, a ju je zavrnila kot nezdružjivi ratione materiae. Kljub temu sta bila kasneje razvita dva posredna načina varovanja te pravice. Tako je do danes Evropsko sodišče za človekove pravice zahvaljujoč kreativni sodniški interpretaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki temelji na doktrini živega instrumenta odločilo že v več kot 300 primerih, ki so se nanašali na kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja in so jih pritožniki uveljavljali v okviru obstoječih konvencijskih pravic. Poleg sodnikov si tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope prizadeva za vključitev te pravice v Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je v priporočilu leta 2021 predstavila predlog besedila dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o pravici do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Za zagovitev te pravice si na regionalni ravni prizadevata tudi Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Medameriško sodišče za človekove pravice.
Ključne besede: človekove pravice, okoljsko pravo, pravica do zdravega življenjskega okolja, definicija okolja, materialne okoljske pravice, procesne okoljske pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, regionalni pristop, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, Dodatni protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 726; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (2,05 MB) |
14. Kazalniki kakovosti v zdravstvu v povezavi s Sklepom o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev : študija primeraAndreja Perko, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali kazalnike kakovosti v slovenskem zdravstvu v povezavi z izvajanjem nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki se je pričel izvajati septembra 2021. Opredelili smo kakovost oz. pomen in razvoj kakovosti v zdravstvu skozi čas, orisali začetke spremljanja kakovosti. Ugotavljali smo pomen spremljanja kazalnikov in preiskovali, kako na kakovost v zdravstvu vplivajo odkloni. Opredelili smo kazalnike kakovosti, ki jih predvidevajo normativna ureditev, nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in akreditacijske ustanove in jih primerjali med seboj. Ugotovili smo, da so nekateri kazalniki skupni in splošni, drugi so generični oz. specifični. Prikazali smo razliko in povezanost med kazalniki, ki se spremljajo na podlagi normativne ureditve, akreditacijskih zahtev in zahtev nacionalnega razpisa. V magistrskem delu smo si zastavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer katere so minimalne zakonske in akreditacijske zahteve po spremljanju kazalnikov kakovosti za zdravstvene organizacije pri vsakodnevnem izvajanju zdravstvenih storitev in zakaj ter kaj z merjenjem kazalnikov kakovosti po vprašalniku EQ-5D pridobi izvajalec programa, kaj država oz. plačnik zdravstvenih storitev po nacionalnem razpisu ter s kakšnimi težavami se izvajalci storitev oz. pacienti srečujejo pri izpolnjevanju vprašalnikov. Na vprašanji smo odgovorili s pomočjo podatkov iz domače in tuje literature, pregledali smo članke v strokovnih revijah, glede na aktualnost nacionalnega razpisa smo spremljali poročanje o tem v medijih. Prebrali smo tudi magistrska, diplomska in druga dela, ki so relevantna za naše raziskovanje. Za praktičen oris beleženja, spremljanja in analiziranja kazalnikov kakovosti smo spremljali delo zasebne zdravstvene ustanove, ki ima za svoje delo na področju javnega zdravstva podeljeno koncesijo in z naročnikom zdravstvenih storitev (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) sklenjeno pogodbo o izvajanju teh ter je bila v izvajanje nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi aktivno vključena.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvo, sklep o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, akreditacija
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 905; Prenosov: 92
Celotno besedilo (750,59 KB) |
15. Umetniško udejstvovanje migrantov in njihovih potomcev kot uspešen model integracije v slovensko družbo : magistrska nalogaAndreja Potočnik, 2022, magistrsko delo Opis: Migracijski tokovi v Evropo in posledično v Slovenijo so čedalje bolj obsežni in zahtevajo
prilagajanje obstoječe države sprejemnice na novo družbeno strukturo ter skrb za ranljive
skupine – begunce, imigrante in prosilce za azil, ki potrebujejo takojšnjo podporo in
vključitev v procese učinkovite integracije. Namen naloge je zbrati in sistematično pregledati
različne vidike migrantske problematike, od pogostega nerazumevanja terminologije, ki
označuje priseljence, vzrokov za njihove migracije, javnih diskurzov do aktualne področne
zakonodaje, ki ureja integracijsko politiko v Republiki Sloveniji. Posebno pozornost
namenjamo prav procesom vključevanja, med katerimi nas še posebej zanima vključevanje
priseljencev preko umetnostnih vsebin. Izhajamo iz predpostavke, da nekateri priseljenci
prinašajo s seboj določena znanja na umetniškem področju, obenem pa udejstvovanje preko
kulturnih vsebin tudi vsem drugim omogoča ohranjanje in negovanje njihovega kulturnega
izročila. Ugotovili smo, da so migranti podvrženi diskriminaciji in da s (pro)aktivnim
udejstvovanjem v polju umetnosti lahko ozaveščajo širšo družbo o svoji kulturni dediščini in
doprinesejo h kulturni raznolikosti in harmoničnemu sobivanju. V sklepnem delu naloge smo
preko izbranih dobrih praks pri nas, ki smo jih preučevali na primerih nevladnih organizacij
ter izvedbe lastne raziskave – zbiranje podatkov s pomočjo polstrukturiranih intervjujev,
oblikovali možne module vključevanja ranljivih skupin migrantov in njihovih potomcev iz
Afrike in Srednjega vzhoda v umetniške vsebine, ki lahko zadovoljijo njihove potrebe in
obenem obogatijo naše vse bolj multikulturno okolje.
Ključne besede: migracije, integracija, umetnost, multikulturnost, kulturno izročilo, potrebe migrantov, umetnostna terapija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 725; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,53 MB) |
16. |
17. |
18. |
19. Avtentično vodenje in zavzetost v proizvodnem podjetjuAndreja Mohar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo konstrukt avtentičnega vodenja in zavzetosti zaposlenih. V empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljamo, kakšno je stanje v proučevanem proizvodnem podjetju na področju avtentičnega vodenja in zavzetosti zaposlenih ter ali med njima obstaja povezava.
Na osnovi pridobljenih podatkov in opravljene analize smo za vodstvo izbranega podjetja pripravili priporočila ter smernice za prakso. Z raziskavo smo ugotovili, da bi bilo treba izboljšati raven avtentičnega vodenja in stopnjo zavzetosti zaposlenih, saj smo dokazali, da avtentično vodenje pozitivno vpliva na zavzetost zaposlenih.
Ključne besede: avtentičnost, avtentično vodenje, pozitivni psihološki kapital, vodje, zaposleni, zavzetost, Gallup, proizvodno podjetje.
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2022; Ogledov: 748; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,94 MB) |
20. Prenova normativne ureditve prostorskega načrtovanja : magistrsko deloAndreja Kemperle, 2021, magistrsko delo Opis: V juniju 2018 je v veljavo stopila nova generacija prostorske zakonodaje, ki jo predstavljajo trije zakoni: Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI). Prostorsko načrtovanje in urejanje prostora predstavlja enega od najpomembnejših področij v pristojnosti občin in nalaga občinam pripravo strateških in izvedbenih prostorskih aktov za območje občine. Urejeno področje prostorskega načrtovanja na vseh ravneh omogoča pregleden in stabilen sistem urejanja prostora, ta pa je osnova za uresničevanje individualnih in gospodarskih interesov. V magistrskem delu so izpostavljene temeljne novosti ZUreP-2 in GZ. Podrobno so predstavljena posamezna normativna določila in opisana v primerjavi z določili, ki jih nadomeščajo. Osrednji del magistrske naloge predstavlja predstavitev normativne ureditve prostorskega načrtovanja na ravni lokalne skupnosti tako z vsebinskega kot postopkovnega vidika, ter analiza učinkovitosti nove normativne ureditve na tem področju. Z ZUReP-2 je bil uveden nov mehanizem prostorskega načrtovanja na lokalni ravni, tj. lokacijska preveritev. Lokacijska preveritev omogoča, da se po sorazmerno hitrem postopku ob sodelovanju javnosti in nosilcev urejanja prostora za konkretno investicijo namerno opravi dodatno prostorsko načrtovanje. Ker je področje prostorskega načrtovanje tesno povezano tudi s področjem graditve objektov, so predstavljene tudi vrste mogočih legalizacij nedovoljenih gradenj, kot jih določa Gradbeni zakon
Ključne besede: prostorsko načrtovanje, prostorski akti, občinski prostorski načrt, lokacijska preveritev, legalizacija nedovoljenih gradenj
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2022; Ogledov: 1019; Prenosov: 64
Celotno besedilo (925,77 KB) |
