101. Vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika s septičnim šokomBenjamin Kukec, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sepsa in septični šok sta urgentni zdravstveni stanji, ki izhajata iz neustreznega sistemskega odziva telesa na okužbo, kar lahko povzroči odpoved organov in smrt. Septični šok je najtežja oblika sepse, pri kateri pride do hude motnje v delovanju organskih sistemov zaradi neustreznega odziva telesa na okužbo. Ključno vlogo pri pravočasnem prepoznavanju in zdravljenju tega stanja ima diplomirana medicinska sestra, saj spremlja vitalne znake, aplicira tekočine, antibiotike in uporablja različne ocenjevalne lestvice ter je pogosto prva, ki opazi zgodnje opozorilne znake in spremembe. Ti lahko vključujejo spremembe v zavesti, hemodinamske in respiratorne nepravilnosti ter laboratorijske kazalnike vnetja.
Metode: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu literature, izvedenem oktobra 2024, z uporabo podatkovnih baz PubMed, Google Učenjak, Cobiss in ScienceDirect. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku, ki je bila povezana s področjem raziskovanja vloge diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika s septičnim šokom. Za namen raziskave smo uporabili literaturo znanstveno-raziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu in je bila objavljena v časovnem obdobju od januarja 2014 do oktobra 2024.
Rezultati: Na podlagi raziskovalne strategije iskanja s pomočjo ključnih besed smo pri pregledu literature pridobili 916 zadetkov iz različnih znanstvenih baz. V naslednjem koraku smo pregledali naslove in povzetke člankov ter izločili 820 člankov. Po tem pregledu smo nato pregledali vsebinsko še 96 člankov in jih 81 dodatno izključili. Končnih 15 zadetkov smo na koncu podrobno analizirali ter jih vključili v končno analizo. Na podlagi ugotovitev raziskav smo jih razporedili v štiri kategorije.
Razprava: Diplomirane medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju septičnega šoka, saj so pogosto prve, ki opazijo simptome, vendar njihova uspešnost ni povsod optimalna. Znanje o sepsi in septičnem šoku je med sestrami zmerno, pri čemer le manjši delež pravilno opredeli stanje. Izkušnje, izobrazba in namensko financiranje izobraževanj izboljšujejo prepoznavanje, a v nekaterih okoljih primanjkuje poznavanja diagnostičnih orodij. Triažne medicinske sestre so pogosto zelo uspešne pri aktivaciji protokolov za zgodnjo obravnavo. Na uspešnost intervencij vplivajo strokovna usposobljenost, delovne izkušnje in skladnost s kliničnimi smernicami. Redna izobraževanja, zlasti simulacije, povečujejo samozavest in natančnost pri izvajanju ukrepov, prav tako imajo velik pomen izkušnje, saj izkušene sestre hitreje prepoznajo znake in učinkoviteje sledijo protokolom. Standardizirane klinične poti izboljšujejo skladnost z ukrepi in zmanjšujejo umrljivost, vendar je uspeh odvisen tudi od kadrovske organizacije. Preobremenjenost sester povečuje tveganje za napake in zamude, medtem ko ustrezno število osebja in dostop do diagnostičnih orodij, kot so hitri testi, izboljšujeta izide. Tehnološke rešitve in multidisciplinarni pristop dodatno podpirajo učinkovitost obravnave septičnega šoka.
Ključne besede: sepsa, septični šok, septični bolnik, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 129; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
102. POŠKODBE ZAPOSLENIH V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIAleš Škoberne, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zaposleni v nujni medicinski pomoči igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju hitre, strokovne in učinkovite oskrbe pacientov v kritičnih stanjih. Njihovo delo zahteva stalno pripravljenost, hitro reakcijo in sposobnost odločanja v stresnih situacijah, saj se pogosto soočajo z nepredvidljivimi, zahtevnimi in potencialno nevarnimi okoliščinami. Poleg fizičnih obremenitev, kot so premikanje in prenašanje pacientov, izvajanje reševalnih postopkov ter izpostavljenost različnim vremenskim razmeram, so ti strokovnjaki izpostavljeni še tveganjem za poškodbe. Delo v nujni medicinski pomoči pa ni zahtevno le fizično, temveč prinaša tudi velike psihične izzive. Namen raziskave je preučiti poškodbe zaposlenih v predbolnišnični nujni medicinski pomoči.
Metoda: Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, pregledali pa smo tujo in domačo literaturo, ki smo jo iskali v naslednjih podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, COBISS in dLib. Raziskava je potekala med novembrom 2024 in februarjem 2025, v njo so bili po metodi snežne kepe vključeni zaposleni v nujni medicinski pomoči. V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev, pridobljene podatke pa smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2021.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je 41 (41 %) anketirancev v nujni medicinski pomoči zaposlenih manj kot 4 leta, kar lahko privede do nepazljivosti zaradi pomanjkanja izkušenj. Raziskava je prav tako razkrila, da je 45 (45 %) anketirancev že vsaj enkrat čutilo bolečine oz. neudobje v vratu, 41 (41 %) jih je vsaj enkrat imelo bolečine v ramenih, 43 (43 %) jih je vsaj enkrat zaznalo bolečine v zgornjem delu hrbta in 49 (49 %) anketirancev je vsaj enkrat čutilo bolečine v spodnjem delu hrbta. Naštete težave se pojavljajo najpogosteje in imajo tudi visoko stopnjo ponavljanja. Poleg tega so precej razširjene še poškodbe in bolečine v ramenih, zapestjih, rokah, kolkih, stegnih, kolenih ter gležnjih oziroma stopalih.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da so med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči najpogostejše poškodbe in težave povezane s spodnjim delom hrbta, vratom, zgornjim delom hrbta in rameni, kar je verjetno posledica fizično zahtevnega dela, vključno z dvigovanjem in premikanjem pacientov ter delom v neugodnih ergonomskih položajih. Te težave vplivajo na fizično sposobnost zaposlenih, zmanjšujejo hitrost in učinkovitost pri oskrbi pacientov ter ogrožajo njihovo splošno delovno zmožnost. Nekatere težave so kratkotrajne in občasne, medtem ko druge postanejo kronične in dolgotrajno vplivajo na zdravje ter delovno sposobnost. To vodi v zmanjšano produktivnost, potrebo po prilagajanju delovnih nalog, odsotnost z dela, dodatno obremenitev kolegov in kadrovske težave, dolgoročno pa povečuje tveganje za izgorelost in predčasno upokojitev, kar negativno vpliva na stabilnost kadra v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalci, kostno-mišične poškodbe, varovalna oprema, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 123; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,94 MB) |
103. |
104. |
105. Inšpekcijski nadzor po Zakonu o zdravstveni dejavnostiAna Bajc, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Magistrsko delo raziskuje pravno ureditev in delovanje (upravnega)
inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem slovenskega Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992)
ter vlogo te vrste nadzora v celotnem sistemu nadzora nad zdravstveno dejavnostjo v
Sloveniji.
Metode: Po proučitvi organiziranosti in pooblastil inšpekcijskih organov, ki nadzorujejo
izvajanje Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992), empirična raziskava analizira programske
dokumente in poročila o delu inšpekcijskih organov v letih 2021–2023 ter sodne odločbe v
zvezi z inšpekcijskim nadzorom nad izvajanjem Zakona o zdravstveni dejavnosti od njegove
uveljavitve v letu 1992.
Rezultati: Čeprav so bile določbe o inšpekcijskem nadzoru dodane v Zakon o zdravstveni
dejavnosti (1992) šele z enajsto novelo zakona leta 2017, se je inšpekcijski nadzor nad
izvajanjem tega zakona izvajal že prej na podlagi drugih predpisov, na primer o zdravstveni
inšpekciji (iz let 1973 in 1999) in o prepovedi dela na črno (iz let 2000 in 2014).
Razprava: Pomen inšpekcijskega nadzora po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (1992) se je
zmanjšal na tistih področjih, ki so bila naknadno podrobneje urejena v posebnih zdravstvenih
ali drugih predpisih (na primer zdravniška služba, splošno varstvo osebnih podatkov, javna
raba slovenščine). Ključnega pomena pa ostaja inšpekcijski nadzor nad dovoljenji za
opravljanje zdravstvene dejavnosti in licencami zdravstvenih delavcev, kar bistveno prispeva
k zagotavljanju kakovosti v zdravstvu.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, Zakon o zdravstveni dejavnosti, kakovost v zdravstvu, Slovenija, vrste nadzora v zdravstvu.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 161; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,82 MB) |
106. Motivacija zaposlenih v panogi turizemEva Pečnik, 2025, ni določena Opis: Vsak posameznik motivacijo doživlja na svojevrsten način. Življenje je danes vedno bolj stresno, postavlja nas pred takšne in drugačne izzive in od nas je odvisno, kako se bomo s temi izzivi spopadli. Motivacija nam dá zagon, da se lažje spopadamo z izzivi življenja, in nas usmerja na življenjsko pot, po kateri želimo iti. Motivacija na delovnem mestu igra eno od ključnih vlog, saj je zaslužna za uspehe tako zaposlenega kot tudi celotne organizacije.
Tema diplomskega dela je motivacija zaposlenih v panogi turizem. Širše predstavimo delovanje motivacije posameznika v panogi turizem, na kratko v uvodu predstavimo panogo in izzive, s katerimi so se spopadali v času pandemije, in hkrati predstavimo mehanizme oziroma dejavnike, ki vplivajo na motivacijo. S pomočjo anketnega vprašalnika na osnovi odgovorov zaposlenih, ki delujejo v panogi turizem, ugotavljamo, kaj zaposlene v omenjeni panogi najbolj motivira, kako različni dejavniki vplivajo nanje in kako zadovoljni so pri svojem delu.
Ključne besede: motivacija, zaposleni, turizem, motivacijske teorije, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 150; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,02 MB) |
107. PRIPRAVA SPREMEMB ODLOKA O RAVNANJU Z ODPADKI V OBČINAH IDRIJA IN CERKNONicolas Vanek, 2025, ni določena Opis: V diplomskem delu obravnavamo področje zbiranja odpadkov na področju občin Idrija in Cerkno. Področje ravnanja z odpadki je razvejano in različno od občine do občine. Vsako področje je pri storitvi zbiranja odpadkov pripravilo svoj način, ki je najbolj primeren glede na njihovo območje poselitve, razvejanost prebivalcev in glede na obstoječo infrastrukturo. Pomembno je učinkovito sodelovanje med lokalno skupnostjo, občinami in komunalnim podjetjem – samo tako je lahko sistem ravnanja z odpadki prijazen uporabnikom. Diplomsko delo ponuja vpogled v trenutno stanje in služi kot osnova za nadaljnjo diskusijo ter iskanje naprednih in inovativnih rešitev na področju ravnanja z odpadki.
Ključne besede: Ravnanje z odpadki, zbiranje odpadkov, ločevanje, odlok, analiza.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 151; Prenosov: 2
Celotno besedilo (874,87 KB) |
108. |
109. NAČRTOVANJE RASTI PODJETJA JANA INVEST D.O.O.Jaka Jakšič, 2025, ni določena Opis: Diplomsko delo obravnava strategije rasti družinskega podjetja Jana invest d.o.o., ki se ukvarja s prodajo izdelkov za dom in okolico. Temelji na teoretičnih in empiričnih raziskavah, ki vključujejo SWOT, MOF, RECoIL analize ter Ansoffovo matriko za določitev potenciala za širitev na evropske trge. Podjetje izstopa s fleksibilnim poslovnim modelom, kakovostnimi izdelki in učinkovito poprodajno storitvijo. Raziskava ugotavlja, da ima podjetje trdne temelje za rast, a potrebuje izboljšave v kadrovski usposobljenosti in optimizaciji procesov za doseganje konkurenčne prednosti.
Ključne besede: načrtovanje rasti, rast podjetja, strategija rasti, SWOT analiza, MOF analiza, RECoIL analiza, Ansoffova matrika
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 162; Prenosov: 4
Celotno besedilo (790,75 KB) |
110. ANALIZA TRENUTNE POZICIJE TV CELJE NA SLOVENSKEM TRGU TER PRILOŽNOSTI ZA DVIG NJENE PREPOZNAVNOSTI S POMOČJO DRUŽBENIH OMREŽIJNik Pfeifer, 2025, ni določena Opis: V diplomskem delu je predstavljena mreža TV postaj v Sloveniji, opisano je delovanje TV Celje in njenih načrtov v prihodnje, narejena je analiza teoretičnih virov o vrsti družbenih medijev in njihovega vpliva na oglaševanje na TV postajah. V empiričnem delu smo raziskali vpliv družbenih medijev na poslovno politiko delovanja TV postaj. Ugotavljamo, da imajo družbena omrežja pomemben vpliv na način, kako ljudje spremljajo medijske vsebine in da bi povečana prisotnost TV Celje na družbenih omrežjih zelo verjetno pozitivno vplivala na njeno gledanost. Ne moremo pa z veliko gotovostjo trditi, da bi se v primeru povečanja gledanosti televizije povečalo zanimanje za oglaševanje.
Ključne besede: TV Celje, družbeni mediji, oglaševanje, gledanost televizije
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 123; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,33 MB) |
