1221. |
1222. |
1223. |
1224. Vpliv delovnega okolja na kakovostno delovno življenje v organizacijah na Dolenjskem : magistrska nalogaDenis Janc, 2024, magistrsko delo Ključne besede: delovni faktorji, delovno življenje, javne organizacije, gospodarske organizacije, ustvarjalnost, zadovoljstvo, motiviranost, stres
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2024; Ogledov: 765; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (1,54 MB) |
1225. |
1226. Gradniki procesnega modela oblikovanja nabavnih strategij : doktorska disertacijaBožidar Lenarčič, 2024, doktorska disertacija Ključne besede: upravljanje blagovnih skupin, Kraljičeva matrika, komunikacijske strategije, delfska metoda, tehnika nominalnih skupin, interni deležniki, doktorske disertacije, tematske mreže
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2024; Ogledov: 918; Prenosov: 90
Celotno besedilo (4,67 MB) |
1227. Uporaba podatkovne analitike in orodja Orange za optimizacijo časovne obremenitve CT aparata v urgentnem centruIrena Pograjc, 2024, ni določena Opis: V sodobnem zdravstvu je razumevanje in ustrezna uporaba podatkov za izboljšanje kakovosti
oskrbe pacientov, optimizacijo delovnih procesov in podporo odločitvenim procesom ključnega pomena. Z analizo podatkov, ki zajema opisne, razlagalne, napovedne in predpisovalne metode, lahko učinkovito napovedujemo in načrtujemo medicinske preiskave. Uporaba orodja Orange omogoča analizo vzorcev, ki vplivajo na obremenitev CT aparata v urgentnem centru in njegovo razpoložljivost za planirane preiskave. Ta pristop omogoča razumevanje preteklih podatkov in predvidevanje prihodnjih obremenitev, kar izboljšuje učinkovitost radiološkega oddelka. Analiza podatkov v empiričnem delu magistrskega dela razkriva, kako lahko prilagoditve urnikov in optimizacija kadrovskih virov izboljša čakalne čase za planirane preiskave. Predlagani ukrepi vključujejo izboljšave pri optimizaciji urnikov in razporeditvi osebja, uporabo analitičnih orodij za sprotno spremljanje in napovedovanje obremenitev CT aparata, izboljšanje komunikacije s pacienti in povečanje sodelovanja med oddelki. S tem prispevamo tako k teoretičnim spoznanjem kot tudi k praktičnim izboljšavam v delovanju zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: podatkovna analitika, rudarjenje podatkov, CT aparat, urgentne CT preiskave, orodje Orange, prediktivni modeli.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 855; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,27 MB) |
1228. Pomen računovodskih informacij za poslovno odločanjeVanja Luzar, 2024, ni določena Opis: V diplomski nalogi preučujemo, kakšna je vloga računovodskih informacij pri poslovnem odločanju. Najprej opredeljujemo pojem organizacije in predstavljamo temeljne funkcije poslovodenja, v nadaljevanju pa preučujemo vrste in glavne značilnosti računovodskih informacij glede na uporabnika in predstavljamo nekatera računovodska orodja za pomoč pri odločanju. V empiričnem delu raziskujemo pomen računovodskih informacij za slovenske profitne in neprofitne organizacije in ugotavljamo, ali obstaja razlika v pogledu na pomen računovodskih informacij med poslovodstvom in računovodstvom. S pomočjo spletne ankete smo ugotovili, da se računovodje in poslovodje zavedajo pomembnosti računovodskih informacij za kakovostne poslovne odločitve. Kot najpomembnejši vir računovodskih informacij anketiranci izpostavljajo izkaz poslovnega izida, kot največjo oviro, ki vpliva na pogostost uporabe računovodskih informacij, pa so izpostavili manko znanja. V diplomski nalogi smo postavili osem različnih hipotez, na osnovi katerih smo ugotovili, da se v glavnem pogled računovodij in poslovodij na pomen računovodskih informacij bistveno ne razlikuje. Tako računovodje kot tudi poslovodje enako zagovarjajo pomembnost računovodskih informacij in se strinjajo, da da imajo pomemben vpliv na uspešnost poslovanja. Ugotovili smo tudi, da se predračunavanje pogosteje uporablja v profitnih organizacijah in da sta najpogostejša razloga analiziranja računovodskih podatkov primerjava z načrtovanim planom in primerjava s preteklim obdobjem.
Ključne besede: računovodstvo, računovodske informacije, organizacija, poslovno odločanje, računovodska orodja.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 848; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,43 MB) |
1229. INFORMIRANOST STARŠEV O SKRBI ZA OSEBNO HIGIENO IN UREJENOST DOJENČKANuša Prijanovič, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: V obdobju dojenčka je osebna higiena in urejenost otroka drugačna
kot navadno, kar pomeni, da se je treba držati nekaterih smernic. Prav tako se v tem času
pojavljajo različne spremembe na dojenčkovi koži in sluznicah, kar zahteva dodatno intenzivno
nego ter ustrezne ukrepe. Starše je treba dobro pripraviti na porod in starševstvo, kamor spada
tudi skrb za osebno higieno in urejenost dojenčka. Največ informacij starši dobijo v Šoli za
starše, s patronažnimi obiski in na spletu. Namen raziskave je bil preučiti informiranost staršev
o skrbi za osebno higieno in urejenost dojenčka.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni
metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. V raziskavo
so bili vključeni starši otrok, ki so bili pripravljeni izpolniti anketni vprašalnik, objavljen na spletni
strani družabnega omrežja Facebook. Anketiranje je potekalo aprila 2024. V raziskavi je
sodelovalo 223 staršev.
Rezultati: Vsi starši vedo, kaj so temenice, in večina jih ve, kaj je soor. 46,5 % (103) staršev
je ocenilo svoje znanje o sooru zadovoljivo, 25 % (55) dobro, 14,5 % (32) slabo in 14 % (31)
bi potrebovalo dodatne informacije. 94 % (204) staršev ve, da dojenčka prvič kopamo, ko se
popkovna rana popolnoma zaceli. 30,5 % (172) staršev meni, da so največ informacij pridobili
od patronažne službe, 24 % (134) staršev je za vir informacij označilo Šolo za starše, 18 %
(100) staršev je pridobilo informacije od sorodnikov in 17,5 % (99) od prijateljev. 3,5 % (21)
staršev se je za vir informacij obrnilo na spletno stran ZDAJ.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da anketirani starši ob pojavu temenic pri dojenčku
uporabljajo olivno olje, masirajo lasišče in dojenčka češejo v vse smeri. Večina staršev navaja
soor kot okužbo ustne votline z glivico Candido Albicans. Ob pojavu sednosti starši skrbijo za
suho kožo v predelu kožnih gub, po izvedeni anogenitalni negi pustijo dojenčka še nekaj časa
razvitega in uporabljajo obkladke iz hrastovega lubja. Ugotavljamo, da večina staršev prvič
kopa dojenčka oz. novorojenčka, ko se popkovna rana zaceli. Intimni predel umivajo od
spredaj proti anusu in temeljito izvajajo anogenitalno nego tako med kopanjem kot pri sami
menjavi plenic. Največ informacij glede osebne higiene in urejenosti dojenčka so starši pridobili
s strani patronažne medicinske sestre in v Šoli za starše.
Ključne besede: dojenček, osebna higiena, starši, informiranost
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 749; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,63 MB) |
1230. ZDRAVSTVENO VZGOJNI PRISTOP ŽENSK PRI SAMOPREGLEDOVANJU DOJKPatricija Kešpert, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Samopregledovanje dojk je eden izmed najuspešnejših načinov preprečevanja bolezni dojk,
kot je rak dojke, ki je kriv za veliko število nevšečnosti in smrti. Večina ljudi se pomena
samopregledovanja dojk ne zaveda, dokler ne opazijo simptomov pri sebi. Namen naše raziskave je bil
proučiti zdravstvenovzgojni pristop žensk pri samopregledovanju dojk.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni
vprašalnik je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 120 oseb splošne
populacije, pogoj za sodelovanje v raziskavi je bil ženski spol. Anketna vprašanja so se nanašala na
stališča anketirank do zdravstvenovzgojnega pristopa pri samopregledovanju dojk. Podatke smo
statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je večina (55 %) anketirank dobro informirana glede
samopregledovanje dojk. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirank dobro seznanjena z dejavniki
tveganja, ki povzročajo nastanek raka dojke, prav tako je večina anketirank dobro informiranih glede
opozorilnih znakov in simptomov. Večina anketirank je tudi dobro seznanjena s programom DORA.
Večina anketirank je dobila informacije glede samopregledovanja dojk prek različnih zdravstvenih
ustanov, zdravstvenih delavcev in medijev. Prav tako je večina anketirank dobro seznanjena s pravilnimi
postopki samopregledovanja dojk.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da je mnenje o dejavnikih tveganja za pojavnost raka dojk in splošni
informiranosti o samopregledovanju dojk različno. Z večjo in boljšo informiranostjo žensk o pravilnih
načinih samopregledovanja dojk bi preprečili mnoge nevšečnosti in morebitne večje zaplete. Z
raziskavo ugotavljamo, da so ženske zelo naklonjene programu DORA, bi bilo pa treba nameniti več
pozornosti informiranosti ter promoviranju pravilnih postopkov in načinov samopregledovanja dojk.
Ključne besede: Ključne besede: dojke, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, rak dojke, pristop.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 738; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,08 MB) |
