1821. KOGNITIVNE, VEDENJSKE IN PSIHOSOMATSKE ZNAČILNOSTI ODRASLIH OTROK STARŠEV S ŠKODLJIVO RABO ALKOHOLAMartina Perko, 2023, ni določena Opis: Otroci v družini s škodljivo rabo alkohola pogosto prevzemajo starševske naloge, ki jim ne morejo biti kos, prepuščeni so sami sebi in zaradi sramu pogosto potlačijo svoje potrebe. Ko odrastejo, kompulzivno uporabljajo ekstremna vedenja, s katerim poskušajo uravnavati in nadzorovati čustva, ki jih ni mogoče v zadostni meri psihično predelati. Njihov notranji dialog lahko poteka v obliki negativnih avtomatskih misli, ki so nič drugega kot predpostavke, katere imajo lahko posledično negativen vpliv na čustvovanje in vedenje. Vsa nepredelana čustva pa se manifestirajo na telesu v obliki psihosomatskih težav. Namen naloge je bil raziskati kognitivno vedenjske značilnosti in psihosomatske težave pri odraslih otrocih staršev s škodljivo rabo alkohola. V raziskavo je bilo vključenih 11 odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola, starih od 26 do 53 let, obeh spolov (m = 5, ž = 6), članov terapevtske skupnosti Zavoda Mitikas, ki nudi pomoč ljudem v stiski. V raziskavi smo uporabili osebne neuradne dokumente v obliki dnevnikov in življenjepisov.
Analiza dnevnikov in življenjepisov je pokazala, da kognitivne, vedenjske značilnosti odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola preprečujejo prepoznavanje lastnih potreb in mej zaradi razvitih obrambnih mehanizmov, ki ščitijo pred trpljenjem in čustveno bolečino. Največkrat zaznani vedenji, ki sta hkrati tudi obrambna mehanizma, sta potlačevanje in izogibanje. Ugotovili smo tudi, da se pri vseh odraslih otrocih staršev s škodljivo rabo alkohola, ki so sodelovali v naši raziskavi, prisotne psihosomatske težave.
V bodoče bi bilo smotrno zajeti večji vzorec in primerjati odrasle otroke staršev s škodljivo rabo alkohola s skupino odraslih otrok staršev, ki alkohola niso prekomerno uživali, in vključiti še druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na razvoj kognitivnih, vedenjskih značilnosti in psihosomatskih težav. Ugotovljene značilnosti odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola lahko pomagajo psihosocialnim svetovalcem, do lažje prepoznave stiske in težave omenjene ranljive skupine.
Ključne besede: alkohol, odrasli otroci, starši s škodljivo rabo alkohola, kognitivne značilnosti, vedenjske značilnosti, psihosomatske težave
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2023; Ogledov: 1231; Prenosov: 7 |
1822. Učinki tehnike TRE na kakovost življenja posameznikov s sindromom fibromialgije : magistrska nalogaLara Plajh, 2023, magistrsko delo Opis: Fibromialgija je ena hujših oblik kronično razširjene bolečine po telesu, ki prizadetemu posamezniku znižuje kakovost življenja. Za fibromialgijo je značilna kompleksna polisimptomatika. Uspešnega zdravljenja trenutno še ne poznamo, zato z različnimi farmakološkimi in nefarmakološkimi pristopi blažimo zgolj njeno simptomatiko.
Eden tovrstnih je tudi tehnika »Tension, Stress and Trauma Release« - TRE, ki je serija telesnih vaj, pri katerih se s samoindiciranimi nevrogenimi tremorji sproščajo notranje napetosti, kar posledično vpliva tudi na boljše počutje posameznika. Zaradi pozitivnih učinkov, ki naj bi jih imela tehnika TRE, smo se odločili, da raziščemo njene učinke na kakovost življenja posameznikov s fibromialgijo.
Za namene raziskave sta bili oblikovalni dve skupini, vsaka po štiri udeleženke, ki so v šestih zaporednih tednih opravile skupno 11 TRE vaj. Od tega enkrat individualno s TRE inštruktorjem, petkrat v okviru TRE skupine pod vodstvom TRE inštruktorja in sočasno petkrat samostojno doma.
Zaradi kompleksnosti problema je bil uporabljen kombiniran raziskovalni pristop. Vrednostno nevtralni in objektivni podatki so bili preučevani s kvantitativno metodo z uporabo različnih raziskovalnih instrumentov pred, med in po TRE srečanjih. S kvalitativno metodo v obliki delno strukturiranega intervjuja, izvedenega šest mesecev po TRE srečanjih, so bila pridobljena osebna mnenja in doživljanja udeleženk, s čimer so končne objektivne ugotovitve povezane v koncept.
Kljub začetnim pomislekom, da tehnika TRE ne bo dosegla želenih rezultatov, v raziskavi ugotavljamo, da je TRE učinkovita metoda, s katero lahko posamezniki s fibromialgijo kratkoročno izboljšajo fizično, dolgoročno pa tudi psihično počutje, kar ima pozitiven vpliv na kakovost življenja. Ena od udeleženk pravi: »Je blo sigurn izboljšanje. Bom rekla splošnega počutja«. In druga: »Tak je blo, ko da ti je nekdo neko blokado v glavi odpr. … Bolj mirna sem bila.«
Ključne besede: fibromialgija, nefarmakološki pristopi, psihosomatika, stres, vaje za sproščanje, napetost, travme, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2023; Ogledov: 1263; Prenosov: 128
 Celotno besedilo (2,47 MB) |
1823. POVEZAVE MED KRITIKAMI IN POHVALAMI V OTROŠTVU TER MED SAMOPODOBO V ODRASLOSTITamara Žibrek, 2023, ni določena Opis: V diplomskem delu smo raziskovali povezavo med kritikami in pohvalami v otroštvu na samopodobo posameznikov v odrasli dobi. V teoretičnem delu smo z vidika več strokovnjakov definirali pojem samopodobe in v povezavi z njim tudi pojem samospoštovanja, omenili smo tudi samozavest. Osredotočili smo se na strukturo in razvoj samopodobe ter raziskovali vplive tako na samopodobo kot tudi na samospoštovanje. Prav tako smo z vidika različnih raziskovalcev ugotavljali, kako povezujejo starševske pohvale in kritike otrokom in najstnikom na izgradnjo njihove samopodobe, pri čemer smo se dotaknili tudi vzgojnih stilov.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 delovno aktivnih intervjuvancev v starostnem razponu od 30 do 60 let. Ugotovili smo, da imajo intervjuvanci na splošno dobro ali vsaj zadovoljivo tako splošno, kot tudi telesno, akademsko in socialno samopodobo. Pri odzivih intervjuvanih na pohvale in kritike iz okolice v sedanjosti smo prišli do spoznanja, da se na pohvale sodelavcev odzivajo večinoma s pozitivnimi reakcijami, medtem ko pri odzivu na pohvale prijateljev nihče ne poroča o neprijetnih občutkih. Intervjuvani dajejo večji pomen pohvalam prijateljev, obenem pa jih kritike bližnjih tudi bolj prizadenejo. Intervjuvanci so bili v otroštvu s strani staršev največkrat pohvaljeni za delovne in učne navade. Pri načinu, kako so jih starši pohvalili je prevladovala oznaka besedno. V okviru izrečenih kritik smo ugotovili, da so bili v veliki večini intervjuvani deležni kritike vedenja. Kot način kritiziranja so vsi intervjuvani navedli kritike z besedami. Intervjuvani v večini ocenjujejo, da so pohvale in kritike iz otroštva pomembno vplivale na njihovo sedanjo samopodobo in s tem na njihove zdajšnje odzive na dogodke iz okolice. Prav tako se povečini zavedajo vpliva pohval in kritik s strani staršev na njihovo sedanjo samopodobo in na doživljanje sebe v interakciji z okolico.
Ključne besede: pohvala, kritika, otroštvo, starši, samopodoba, samospoštovanje
Objavljeno v ReVIS: 26.10.2023; Ogledov: 1436; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,32 MB) |
1824. |
1825. |
1826. |
1827. |
1828. |
1829. |
1830. |
