11. Combinatorial generation via permutation languages : Binary treesPetr Gregor, Torsten Mütze, Namrata, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: In this paper we propose a notion of pattern avoidance in binary trees that generalizes the avoidance of contiguous tree patterns studied by Rowland and non-contiguous tree patterns studied by Dairyko, Pudwell, Tyner, and Wynn. Specifically, we propose algorithms for generating different classes of binary trees that are characterized by avoiding one or more of these generalized patterns. This is achieved by applying the recent Hartung–Hoang–Mütze– Williams generation framework, by encoding binary trees via permutations. In particular, we establish a one-to-one correspondence between tree patterns and certain mesh permutation patterns. We also conduct a systematic investigation of all tree patterns on at most 5 vertices, and we establish bijections between pattern-avoiding binary trees and other combinatorial objects, in particular pattern-avoiding lattice paths and set partitions.
Ključne besede: pattern avoidance, binary trees, mesh permutation patterns, combinatorial generation, algorithmic combinatorics
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2025; Ogledov: 32; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,39 MB) |
12. Zavedanje vpliva uživanja škodljivih substanc med nosečnostjo na nosečnico, plod in otroka – vloga diplomirane medicinske sestre : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaManja Klement, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Uživanje škodljivih substanc v času nosečnosti vpliva tako na zdravje nosečnice, ploda in otroka. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja. Vzorec je vključeval 35 nosečnic, ki so bile v času raziskave obravnavane v ambulanti osebnega ginekologa/ginekologinje v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotni prikaz. Rezultati: Ugotavljamo, da je največ anketirank starih med 31 in 35 let (N = 13, f = 37 %) in da je bilo največ anketirank v času raziskave v 6. mesecu nosečnosti (N = 13, f = 37 %). Vse nosečnosti so potekale brez težav. Večina anketirank (N = 30, f = 86 %) meni, da imajo dovolj znanja o posledicah škodljivih substanc na njihovo zdravje, ki so ga največkrat pridobile skozi formalno izobraževanje v šoli ali na fakulteti (N = 16, f = 46 %). V času nosečnosti je največ anketirank opustilo pitje alkohola, uživanje kofeina, nezdrave prehrane in kajenje cigaret; povečalo pa se je število anketirank, ki so uporabljale zdravila na recept. Nobena izmed anketirank v času nosečnosti ni uživala drog ali alkohola. Anketiranke so kot najbolj nevarno škodljivo substanco za nosečniško telo ocenile uživanje drog in pitje alkohola. Največkrat se tudi strinjajo (N = 19, f = 54 %), da ima medicinska sestra v informiranju nosečnic o posledicah uživanja škodljivih substanc pomembno vlogo. Razprava: Nosečnica je aktivni člen odločitve o uživanju škodljivih substanc, zdravstvena nega pa naj bo pri tem na podlagi zakonodaje in dobrih praks aktivna pomoč.
Ključne besede: nosečnost, škodljive substance, posledice uživanja škodljivih substanc, zdravstvena nega nosečnice
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2025; Ogledov: 50; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,97 MB) |
13. Sporočanje slabe novice na enoti intenzivne nege in terapije na Pediatrični kliniki Maribor : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaZmaga Jelen, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali tematiko sporočanja slabe novice na Enoti intenzivne nege in terapije Pediatrične klinike Maribor. Spraševali smo se, po kateri metodi zdravstveni delavci sporočajo slabe novice in ali se ob tem srečujejo s stresom. Sporočanje slabe novice predstavlja zahtevno, čustveno obremenjujoče in kompleksno dejanje, s katerim se zdravstveni delavci srečujejo vsakodnevno. Od njih zahteva primerno komunikacijo in visoko mero empatije. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo raziskovanja, v empiričnem delu pa kvantitativno. Med zdravstvenimi delavci smo razdelili anonimni anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na podlagi pregleda strokovne literature Vidigal Soeiro idr. (2022), Baile (2014), Atienza-Carrasco idr. 2018 in Kmetec idr. (2021). Rezultate smo obdelali s programom IBM SPSS statistics verzija 22. Izračunali smo frekvence in odstotke ter vzročno-posledične odvisnosti med spremenljivkami. Rezultate smo predstavili tabelarično. Rezultati: Ugotovili smo, da na Enoti ne uporabljajo nobenega od večstopenjskih modelov sporočanja slabe novice, temveč se ravnajo po svojem občutku. Izražajo pomanjkanje znanja za sporočanje slabe novice in si želijo več izobraževanj in delavnic, povezanih s to tematiko. Sporočanje slabih novic predstavlja tretji najpogostejši dejavnik doživljanja stresa pri delu. Ob tem si zaposleni od ustanove želijo več podpore v obliki pogovorov s psihologom in delavnice. Diskusija in zaključek: Sporočanje slabe novice od zdravstvenih delavcev zahteva primerno strokovno usposobljenost. Raziskava lahko predstavlja iztočnico za nadaljnje raziskovanje obravnavanega področja, za namen oblikovanja smernic in modela za sporočanje slabih novic.
Ključne besede: sporočanje slabe novice, medicinska sestra, intenzivna nega, modeli sporočanja
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2025; Ogledov: 29; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,23 MB) |
14. |
15. |
16. |
17. |
18. |
19. |
20. |
