91. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI POOPERATIVNEM NADZORU PACIENTALucija Mohar, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Pooperativno obdobje je pomembna faza v procesu okrevanja pacienta po operaciji. Medicinske sestre so odgovorne za spremljanje vitalnih znakov, obvladovanje bolečine, opazovanje operativnega mesta ter zaznavanje zapletov, kar je ključno za uspešno okrevanje pacienta. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje teh nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstvu pacienta. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri pooperativnem nadzoru pacienta.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre z vsaj 5 leti delovnih izkušenj v pooperativnem nadzoru pacienta. V intervju smo zajeli šest diplomiranih medicinskih sester. Raziskava je potekala v juliju 2024.
Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega spremljanje vitalnih funkcij, ocenjevanje bolečine ter opazovanje operativne rane oz. operativnega mesta, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Vitalne funkcije vse intervjuvanke spremljajo s pomočjo monitoringa pacienta na 30 min. Najpogostejši diagnostično-terapevtski postopki za večino intervjuvank so aplikacija intravenozne terapije, opazovanje operativnega mesta in obvladovanje bolečine. Večini intervjuvank uspešen pooperativni nadzor predstavljajo stabilne vitalne funkcije, obvladovana bolečina in dobro splošno počutje pacienta. Pooperativne zaplete intervjuvanke prepoznajo po spremembah v vitalnih funkcijah, bolečini, videzu operativnega mesta in po počutju pacienta, ob opaženih spremembah o tem obvestijo anesteziologa ali operaterja in delujejo po njegovih navodilih. Vse intervjuvanke se udeležujejo izobraževanj, ki jim pomagajo pri bolj kakovostnem pooperativnem nadzoru.
Razprava: V raziskavi smo preučili vlogo medicinske sestre pri pooperativnem nadzoru pacienta, podprto s strokovno literaturo s tega področja. Raziskava se je osredotočila na naloge medicinskih sester, postopke pooperativnega nadzora, obravnavo zapletov po operaciji in pomen kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja. Ključne naloge vključujejo spremljanje vitalnih funkcij, ocenjevanje bolečine, opazovanje operativne rane ter skrb za splošno udobje pacienta. Ugotovili smo, da so v postopkih pooperativnega nadzora najpomembnejše aktivnosti, kot so spremljanje vitalnih znakov, obvladovanje bolečine ter preprečevanje zapletov. Strokovno izpopolnjevanje izboljšuje kompetence medicinskih sester, kar vodi k boljši kakovosti oskrbe in večji sposobnosti prepoznavanja zapletov. Naša raziskava je tudi pokazala, da so redna izobraževanja ključna za učinkovito izvajanje pooperativnega nadzora ter za izboljšanje oskrbe in okrevanja za paciente.
Ključne besede: prebujevalnica, pooperativni nadzor, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
92. ETIČNE DILEME PRI LEGALIZACIJI KONOPLJE V ZDRAVSTVENE NAMENEManca Murn, 2024, ni določena Opis: Konoplja vsebuje več kot 100 kanabinoidov, med katerimi sta najbolj znana THC in CBD. Že tisočletja se uporablja za različne namene, od izdelave vlaken do medicinske uporabe. Skozi zgodovino je njen status zaradi družbenih in političnih dejavnikov nihal. V medicini se uporablja za lajšanje simptomov pri boleznih, kot so rak, epilepsija in multipla skleroza. Kanabinoidi imajo terapevtski potencial, a so tveganja povezana predvsem s THC, ki vpliva na psihoaktivne funkcije. Zakonodaja o konoplji se med državami razlikuje, v Sloveniji pa je gojenje industrijske konoplje dovoljeno, medtem ko je rekreativna uporaba še vedno stigmatizirana.
Ključne besede: Konoplja, medicinska uporaba konoplje, legalizacija konoplje
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,50 MB) |
93. PREDNOSTI DOJENJA ZA MATER, OTROKA IN DRUŽBOAna Marija Bunderšek, 2024, ni določena Opis: Dojenje ni le hranjene otroka, temveč tudi nekaj, kar daje telesni stik, občutek varnosti, toplino, bližino in stik med materjo in otrokom. Je dejavnik, ki nima samo vlogo hranjenja, temveč tudi zaščitno vlogo pred zunanjimi dejavniki za nastanek bolezni. Rojstvo otrok je pri nas vsakodnevno in seveda se pri dojenju pojavljajo tudi težave, zato je pomembno, da so matere poučene o prednostih dojenja. Namen raziskave je bil preučiti prednosti dojenja za mamo, otroka in družbo.
Ključne besede: prednosti dojenja, podpora, mati, otrok, družba.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,55 MB) |
94. PERIOPERATIVNA OBRAVNAVA PACIENTA Z ZDRSOM MEDVRETENČNE PLOŠČICEMarjeta Vrhovec, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Hrbtenica je sestavljena iz številnih med seboj povezanih delov, ki se po celotni dolžini združujejo, s čimer daje telesu oporo. Med vsemi deli se nahajajo medvretenčne ploščice, ki imajo funkcijo blažilcev med posameznimi kostmi. Diske obdaja močno vezivno tkivo, imenovano hrustančevina. Zdrs medvretenčne ploščice lahko prištevamo k degenerativnim spremembam hrbtenice. Medvretenčna ploščica se pri zdrsu stanjša, prostor med vretencema se zoži, vezi pa postanejo ohlapnejše. Tako postane hrbtenica v tem predelu nestabilna. V veliko primerih pride do operativnega zdravljenja zdrsa medvretenčne ploščice in perioperativne obravnave pacienta. Namen raziskave je preučiti perioperativno obravnavo pacienta z zdrsom medvretenčne ploščice.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Scholar, PubMed ter SpringerLink smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah raziskovanja smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke pa v kode.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest oseb izven zdravstvenih ustanov, ki so imele opravljen operativni poseg na medvretenčni ploščici. Ugotovili smo, da ima večina intervjuvancev enake težave in izkušnje ter da so večinoma seznanjeni s perioperativno obravnavo.
Razprava: Intervjuvanci so podali ustrezne odgovore. Večina je podala enake odgovore oziroma delila podobne izkušnje. Vsi so imeli podobne znake zdrsa medvretenčne ploščice, medicinsko osebje pa jih je podučilo o poteku in okrevanju po operaciji. Nekaterim sta bolezen in operativni poseg spremenila življenje na bolje, nekateri pa še vedno čutijo bolečine v hrbtenici.
Ključne besede: hrbtenica, bolečina, pacient, perioperativa, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 117; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,42 MB) |
95. |
96. |
97. |
98. Aktualna sodna praksa Sodišča Evropske unije o pravicah letalskih potnikov : magistrsko deloTim Bučan, 2024, magistrsko delo Opis: Kakor se spreminja letalstvo, se spreminja tudi pravo, ki je povezano z njim. V nedavnem času je koronavirus dodobra zamajal naša življenja, pretresel temelje in nas hočeš/nočeš praktično čez noč prisilil v drugačen vsakdan. Z njegovo širitvijo so države sveta postopoma uvajale različne ukrepe za zajezitev virusa, med njimi tudi omejitev ali celo prepoved (letalskih) potovanj. Tako so se potniki in letalske družbe znašli v neprijetni situaciji in z njo povezanimi odškodninskimi zahtevki, protiargumenti in potreba po reševanju nastalih množičnih pravnih konfliktov kolikor hitro se da. V tem magistrskem delu avtor najprej oriše zgodovinski razvoj pravic potnikov v letalskem prometu, čemur sledi predstavitev pravne ureditve tega področja tako v kontekstu Evropske unije kot v mednarodni sferi. Avtor se v nadaljevanju loti predstavitve in analize novejše sodne prakse Sodišča Evropske unije, ki jo primerja s sodbami, izdanimi pred letom 2020 (oziroma pred časom koronavirusa). Pri tem ugotovi, da kljub postopnemu dvigu ravni varstva pravic letalskih potnikov, ti svoje pravice še vedno težko uveljavljajo. Sodišče Evropske unije ne odloča a priori v dobrobit potniku, temveč pazljivo tehta argumente vseh udeležencev. Nedavni časi pa vedno bolj kažejo tako na potrebno osvežitev Uredbe št. 261/2004 kot tudi na konvergenco s pravicami potnikov ostalih oblik mobilnosti.
Ključne besede: pravice letalskih potnikov, izredne razmere, COVID-19, sodna praksa Sodišča Evropske unije, odpoved leta, zamuda leta, odškodnina
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,68 MB) |
99. Pravni režim za prihod beguncev iz Ukrajine : magistrsko deloRoman Kavčič, 2024, magistrsko delo Opis: Republika Slovenija se je v letu 2022 že tretjič v svoji zgodovini srečala z večjim begunskim valom, namreč 24. februarja 2022 je Rusija začela nepričakovano vojaško agresijo v Ukrajini. Svet EU je 4. marca 2022 soglasno sprejel izvedbeni sklep o uvedbi začasne zaščite zaradi množičnega prihoda oseb, ki bežijo iz Ukrajine zaradi vojne. Začasna zaščita je mehanizem za izredne razmere, ki se lahko uporabi v primeru množičnega prihoda oseb in katerega cilj je zagotoviti takojšnjo in kolektivno zaščito razseljenim osebam, ki se ne morejo vrniti v svojo državo izvora; njen cilj je ublažiti pritisk na nacionalne azilne sisteme in omogočiti razseljenim osebam, da uživajo usklajene pravice po vsej EU. 9. marca 2022 je bil s strani Vlade Republike Slovenije sprejet Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine in tako vzpostavil pravno podlago za sprejem beguncev iz Ukrajine na podlagi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. S predstavitvijo posameznih pravnih podlag bomo ugotavljali, ali lahko begunec na podlagi sprejetih pravnih podlag dejansko uveljavlja vse pravice, ki so mu zagotovljene s sprejeto zakonodajo. Z metodo kompilacije bomo predstavili pravne podlage, ki urejajo status začasne zaščite v Republiki Sloveniji, s statistično metodo pa predstavili podatke o številu vloženih vlog za priznanje začasne zaščite ter času reševanja od vložitve vloge do izdane odločbe o priznanju začasne zaščite, številu pozitivno ugodenih, zavrženih in zavrnjenih vlog pri Upravni enoti Kranj ter nato z induktivno in deduktivno metodo oblikovali končno sklepanje iz posameznih primerov na splošno in obratno. Hitra uveljavitev instituta začasne zaščite in njegova pogostost uporabe v primerjavi z mednarodno zaščito ima lahko tudi pomanjkljivosti in nedoslednosti. Pomanjkljiva ureditev pravnih podlag se pokaže pri različnih dejanskih stanjih pri vodenju posameznih upravnih postopkov. Pri navedenem raziskovalnem vprašanju bomo pri analizi pravnih podlag vključili tudi njihovo implementacijo pri vodenju dejanskih upravnih postopkov. Na podlagi praktičnih ugotovitev pri vodenju postopkov bomo dejansko analizirali pravne podlage in njihove pomanjkljivosti. Z deskriptivno metodo bomo analizirali pravne podlage, ki urejajo sprejem beguncev iz Ukrajine, ter predstavili morebitne pomanjkljivosti, ki niso sistemsko urejene v zakonodaji. S sintetično metodo bomo predstavili sklepne ugotovitve.
Ključne besede: Začasna zaščita, razseljene osebe, begunec, Ukrajina, vojaška agresija, mednarodna zaščita, subsidiarna zaščita
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,65 MB) |
100. Sindikalna svoboda : magistrsko deloEma Kaštrun, 2024, magistrsko delo Opis: Sindikalna svoboda je osnovno načelo, ki delavcem omogoča organiziranje v sindikate ter sodelovanje v sindikalnih dejavnostih brez strahu pred represijo ali diskriminacijo. Gre za pravico do svobodnega združevanja, kolektivnega pogajanja in stavke, ki je ključnega pomena za ustvarjanje uravnoteženega delovnega okolja. Delavcem omogoča, da učinkovito zastopajo svoje interese in si prizadevajo za izboljšanje delovnih pogojev, plač, varnosti ter drugih ugodnosti. V magistrskem delu najprej predstavljam zgodovinski razvoj sindikalne svobode z uporabo zgodovinske metode, nato proučujem pravna pravila in načela pravnega sistema z normativno-dogmatično metodo. Sindikalno svobodo opisujem z deskriptivno metodo, analiziram z analitično metodo ter primerjam s sindikalnimi ureditvami drugih držav s primerjalno metodo. Uporabljam induktivni in deduktivni pristop ter zaključujem s sintetično analizo v zaključnem delu. Namen magistrskega dela je raziskati pomen, ki ga ima EU na sindikalno svobodo in sindikate v Sloveniji. Osredotoča se na analizo zakonodaje in prakse drugih držav v primerjavi s slovensko sindikalno ureditvijo, pri čemer je ključno razumeti učinkovitost sindikatov v kolektivnih pogajanjih ter razloge za njihov uspeh ali neuspeh. Dodatno raziskuje, kako se sindikati v Sloveniji spopadajo z digitalizacijo ter kakšni so njihovi največji izzivi na tem področju. Skozi analizo teh vidikov magistrsko delo sledi cilju razumevanja vpliva EU na sindikalno svobodo v Sloveniji ter opredelitvi izzivov in možnih rešitev za delovanje sindikatov v digitalnem okolju. Ugotovitve magistrskega raziskovanja kažejo, da so evropske smernice okrepile sindikalne pravice v Sloveniji ter spodbudile interakcijo med delodajalci in sindikati. V ZDA je ključen Nacionalni zakon o delovnih razmerjih za delovanje sindikatov, medtem ko je v afriških in arabskih državah pogosto omejena sindikalna svoboda zaradi družbenih in političnih okoliščin. Izzivi, ki jih je prinesla pandemija COVID-19, so še posebej izpostavili potrebo po prilagoditvah v sindikalnem delovanju, vključno z integracijo digitalnih orodij za organizacijo in komunikacijo, ter prilagajanjem strategij pogajanj in politik sindikatov. Na podlagi teh ugotovitev lahko sindikalni voditelji oblikujejo strategije za krepitev sindikalnih pravic in izboljšanje dialoga med delavci in delodajalci. Poleg tega lahko ugotovitve magistrskega dela služijo kot temelj za oblikovanje politik, ki spodbujajo sindikalno svobodo in krepijo pravice delavcev tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
Ključne besede: sindikalna svoboda, sindikat, ustanavljanje sindikatov, delavci, stavka, kolektivno pogajanje, socialni dialog
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,45 MB) |
