11. PSIHOLOŠKI VIDIKI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE KRONIČNE BOLEČINENaja Štefanič, 2022, diplomsko delo Opis: Ustrezna in uspešna obravnava kronične bolečine je primarnega pomena, saj gre za dolgotrajno bolečino, ki traja dlje kot 3–6 mesecev in pacientu uničuje fizično, psihično, socialno in ekonomsko življenje. Kronična bolečina opazno zmanjšuje posameznikovo kakovost življenja. V diplomskem delu smo se osredotočili na ustrezne psihološke vidike v fizioterapevtski obravnavi, v raziskovalnem delu naloge pa izvedli sistematični pregled tuje in slovenske strokovne literature ter skušali ugotoviti, ali ima odnos terapevt-pacient pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev za uspešno fizioterapevtsko obravnavo ter kakšna je kakovost pacientovega življenja s kronično bolečino. Ugotovili smo, da je fizioterapija sicer ena izmed najpomembnejših obravnav kronične bolečine, vendar bi bilo priporočljivo, da bi fizioterapevt imel tudi splošna znanja o motnjah osebnosti in vedenja, stresa ter motivacije. Študije so kot največji problem ugotovile, da fizioterapevti poročajo o omejenem znanju, pomanjkanju časa ter minimalnem usposabljanju psiholoških strategij. Predlagajo, da bi se osnove vključile v študij fizioterapije. Pacienta s kronično bolečino bi bilo treba obravnavati celostno, na multidisciplinarni način, kar pomeni, da bi moral imeti fizioterapevt poleg specialnih znanj tudi znanja s področja psihologije, komunikologije in sociologije. S pomočjo teh veščin, bi se mu lahko približal, vzpostavil močnejše zaupanje in sodelovanje. Fizioterapija pri obravnavi kronične bolečine je ena izmed učinkovitih terapij, pri čemer odnos med fizioterapevtom in pacientom predstavlja pomemben člen za uspešnost fizioterapevtske obravnave. Kot najbolj učinkovit pristop zdravljenja se je izkazal multidisciplinarni način, ki poleg fizioterapije vključuje tudi psihološko obravnavo ter pacienta obravnava individualno. Kronična bolečina predstavlja poleg resnih posledic za pacientovo kakovost življenja tudi škodljiv učinek na njegovo socialno in družinsko okolje. Prav tako le-ta predstavlja tudi pomembne posledice za paciente in njegove svojce, kar povzroča poslabšanje kakovosti življenja pacientov in bližnjih.
Ključne besede: »kronična bolečina«, »psihološki vidiki kronične bolečine«, »psihologija bolečine«, »kronična bolečina in kakovost življenja«, »psihološki vidiki bolečine«, »vloga fizioterapevta pri kronični bolečini«, »kronična bolečina in depresija«.
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 1487; Prenosov: 136
 Celotno besedilo (476,89 KB) |
12. Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju : magistrska nalogaTeja Boštjančič, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav
v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju.
Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot
v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina
magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot
sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so
vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega
dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste
nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini.
Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter
anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu.
Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za
razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in
prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu
izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi
depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega
delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize.
Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da
nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v
odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost
za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Ključne besede: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1351; Prenosov: 297
Celotno besedilo (1,69 MB) |
13. Primerjava klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa in kognitivno-vedenjskega pristopa temelječega na čuječnosti za skupinsko obravnavo depresije : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeDavid Cej, 2020, magistrsko delo Opis: Depresija sodi med najpogostejšo duševno motnjo. V zadnjih letih število ljudi, ki se
spopada z depresijo, močno narašča. Kognitivno-vedenjska terapija se je izkazala za zelo
učinkovito terapijo pri obravnavi depresivne motnje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja
se je pojavila kognitivno-vedenjska terapija temelječa na čuječnosti, ki se je ravno tako
izkazala za zelo učinkovito pri spopadanju z depresijo. V magistrski nalogi raziskujemo
razlike med pristopoma in možnost dodajanja tehnik kognitivno-vedenjske terapije tehniki
kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti.
V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo depresivno motnjo, osnove
kognitivno-vedenjskega pristopa in osnove skupinske terapije. S tem opisom dobimo podlago
za nadaljevanje opisov skupinskih protokolov kognitivno-vedenjske terapije ter kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. Za lažje razumevanje protokola kognitivno-vedenjske terapije temelječega na čuječnosti najprej predstavimo čuječnost, nato začnemo z
opisom protokola in poglavje zaključimo s predstavitvijo reševanja »miselnih napak«. Nalogo
nadaljujemo s detajlnejšo primerjavo obeh pristopov. Pri tem se dotaknemo filozofskega
ozadja obeh pristopov, veščin terapevtov, strukture srečanj, razlike pri obravnavi miselnih
napak, primerjave zadolžitev med srečanji ter primerjamo uspešnost obeh pristopov. Na
koncu pregledamo možnost dodajanja tehnik klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa
tehniki temelječi na čuječnosti. V tem delu odgovorimo na vprašanja in podvprašanja
magistrske naloge. Ugotovili smo, da kognitivno-vedenjski pristop temelječ na čuječnosti
upošteva vse osnove klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa, vendar gre v primeru
čuječega pristopa za popolnoma novo tehniko spopadanja z depresivno motnjo. Dodatno smo
ugotovili, da tehniki temelječi na čuječnosti ne moremo dodati nobenih novih elementov
kognitivno-vedenjske terapije. V razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje
delo.
Ključne besede: depresija, kognitivno-vedenjska terapija, struktura, skupinske terapije, protokol, čuječnost, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1340; Prenosov: 137
Celotno besedilo (758,11 KB) |
14. Depresivnost pri osebah, odvisnih od alkohola : magistrska nalogaKarin Mermolja, 2015, magistrsko delo Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot
komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta
učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera
posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno
depresijo.
Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista,
ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje
kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem
delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno
vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov
in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri
ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in
družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki
domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe.
V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali
razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome
in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske
okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so
kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih
življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo
podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili
tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 923; Prenosov: 50
Celotno besedilo (684,52 KB) |
15. Osebe z duševno motnjo depresija ter njihovo vključevanje v socialno in delovno okolje : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeDragica Pavšič Gerenčer, 2014, magistrsko delo Opis: Predmet magistrskega dela so raziskovalna vprašanja, kako se osebe s težavami v duševnem
zdravju vključujejo v socialno in delovno okolje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu,
kako je z njihovo zaposljivostjo in kako jih delodajalci sprejemajo. Pri raziskavi so sodelovale
osebe, ki imajo diagnosticirano depresijo ter delodajalca, ki take osebe zaposlujeta.
V uvodu naloge je opisana depresija, njeni znaki in vrste. V naslednjem poglavju so prikazani
različni vidiki družbene vključenosti oseb z depresijo. Posebej je opisana socialna vključenost
oziroma izključenost in stigmatiziranost teh oseb. V tretjem poglavju so navedeni načini
zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju in državnega spodbujanja njihovega
zaposlovanja. Pri raziskavi je uporabljana metoda strukturiranega intervjuja. Ugotovitve
raziskave so potrdile, da so osebe z depresijo zaposlene na nižjih plačanih delovnih mestih, da
so težje zaposljive kot zdrave osebe in da je stigmatiziranost teh oseb še vedno prisotna.
Delodajalci so prepričani, da so taki ljudje manj učinkoviti in zanesljivi in so pogosto na
bolniškem dopustu, zato jih v času gospodarske krize ne zaposlujejo več. Možnost zaposlitve
takih oseb je socialno podjetništvo, ki predstavlja velik razvojni potencial v Sloveniji.
Ključne besede: depresija, zaposlitev, socialna vključenost, stigma, socialno podjetništvo
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1009; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,11 MB) |
16. Korelacija med bulimijo in depresijo : podobnosti in razlikeKsenija Jovanović, 2015, diplomsko delo Opis: V strokovni literaturi in tematskih pogovorih avtorji oziroma nastopajoči večkrat povezujejo
bulimijo z depresijo, vendar te korelacije praviloma ne pojasnijo natančneje. Obstajajo celo
podatki, iz katerih je mogoče sklepati, da ima tri četrtine bulimičnih oseb hkrati tudi
simptome depresije.
V prvem delu naloge sem opravila intervjuje z osebami, obolelimi za bulimijo, in skušala
ugotoviti, ali njihovo obnašanje, počutje, razmišljanje o življenju in o njihovi bolezni
dejansko kažejo na večjo ali manjšo prisotnost depresije.
V drugem delu naloge sem opravila intervjuje s strokovnjaki, psihiatri, ki imajo bogate,
večletne izkušnje s tovrstnimi boleznimi. Njihova mnenja in komentarji, ki se nanašajo na
simptomatiko obeh bolezni, so mi pomagali ugotoviti bistvena dejstva pri korelaciji med
bulimijo in depresijo.
In končno, z uporabo vsega zbranega gradiva sem poskusila odgovoriti še na eno vprašanje, ki
se mi zdi zanimivo: Ali razlike v poimenovanju določenih bolezni in bolezenskih stanj lahko
vplivajo na pravilnost diagnosticiranja in zdravljenja – tudi pri trditvi, da je oseba z bulimijo
hkrati tudi depresivna?
Ključne besede: bulimija, depresija, avtoagresija, samomorilnost, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 939; Prenosov: 88
Celotno besedilo (498,02 KB) |
17. |
