1. Slovenski model imenovanja in razreševanja ministrov : diplomsko deloMateja Sklepić, 2020, diplomsko delo Opis: Minister je visok državni politik, zaradi njegove dvojne vloge pa se ga pogosto vidi kot nek vezni člen med upravo in politiko. Dvojna vloga ministra izhaja iz dejstva, da je na eni strani član vlade, na drugi strani pa kot član državne uprave predstavlja ministrstvo in vodi posamezni resor. V okviru svojega ministrstva opravlja upravne naloge na enem ali več upravnih področjih, njegove naloge pa lahko podrobneje določi vlada z uredbo. V vladi je trenutno 14 ministrov z resorjem ter 2 ministra brez resorja. Posamezni minister lahko od svoje funkcije kadarkoli odstopi. Imenovanje in razrešitev ministra sta urejena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu Republike Slovenije ter v Zakonu o vladi. Položaj ministrov je odvisen od modela organizacije državne oblasti. Slovenija ima v skladu z ustavno ureditvijo od leta 1991 parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi. Slovenija je torej kot parlamentarna republika država, v kateri ima oblast ljudstvo. Oblast v državi izvršujejo državljani in državljanke neposredno in z volitvami, in sicer po načelu delitve oblasti. Za Slovenijo je značilen močan položaj izvršilne veje oblasti, torej vlade in predsednika vlade, ter izredno šibek položaj predsednika republike. Vlada ima namreč v državi največjo moč, šef države pa je v okviru svojih pristojnosti dokaj šibek. Poleg izvršilne veje oblasti pa se oblast v Sloveniji deli še na zakonodajno in sodno vejo. Te veje oblasti so zaradi medsebojnega nadzora med seboj ločene. Ta delitev temelji na teoriji o delitvi oblasti, ki jo je najglasneje artikuliral Montesquieu. Gre za idejo, da oblast v družbeni skupnosti ne sme biti osredotočena v rokah enega oziroma ožje skupine, saj bi tako lahko prišlo do zlorabe oblasti. Temu mehanizmu nadzora s tujko pravimo »checks and balances«, torej zavore in ravnovesja.
Ključne besede: minister, imenovanje, razrešitev, funkcionar, ministrstvo, vlada, parlament, državni zbor, državni svet, delitev oblasti, organizacija oblasti, izvršilna funkcija, zakonodajna funkcija
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1068; Prenosov: 0 |
2. Sistem kakovosti na Zdravstvenem inšpektoratu RS (analiza modela ISO 9001 in primerjava s CAF) : magistrsko deloLjubomirka Mesarič, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava kakovost na Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije (ZIRS). Kakovost, učinkovitost, uspešnost in odličnost, ki so bile prvotno v domeni zasebnega sektorja, že nekaj desetletij neustavljivo pronicajo v javno upravo in s tem tudi v državno upravo. ZIRS ima že od leta 2007 vpeljan sistem kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, oziroma od leta 2015 SIST ISO 9001:2015. Sistem je vsako leto potrjen in certificiran s strani certifikacijske hiše. Trend v državni upravi je uporaba modela kakovosti CAF, ki je bil razvit za javni sektor in mu od predstavitve leta 2000, sledi že več tisoč uporabnikov. V magistrskem delu smo se spraševali ali naj Zdravstveni inšpektorat sledi trendu ter opusti sistem ISO in prevzame model CAF. Ugotovili smo, da obstoječega sistema nebi bilo smiselno opuščati, saj je zelo dobro zastavljen. Potrebuje pa obstoječi sistem posodobitev, optimizacijo in dopolnitev z vidika zahtev delovanja javne uprave. Model CAF bi dobro zapolnil vrzeli ter omogočil boljšo vključenost zaposlenih, lažjo primerljivost z drugimi organi državne uprave in popeljal ZIRS na pot v odličnost. Naloga je predvsem v pomoč vodstvu pri odločitvah o nadaljnjih korakih v zvezi s kakovostjo na ZIRS.
Ključne besede: ZIRS, ISO 9001:20015, CAF, kakovost, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 17.06.2021; Ogledov: 1176; Prenosov: 0 |
3. Delovanje in učinkovitost inšpekcije za sistem javnih uslužbencev : magistrsko deloMartina Zajc, 2020, magistrsko delo Opis: Nadzor na področju uslužbenskega in plačnega sistema zagotavlja ISJU v okviru IJS na MJU. V magistrski nalogi smo predstavili ISJU, pravne podlage za njeno delovanje in pristojnosti inšpekcije nekoč in danes. Ugotavljali smo ustreznost veljavnih zakonskih določb, ki se nanašajo na njeno delo in učinkovitost, številčno ustreznost kadra ter opravili analizo statističnih podatkov od leta 2012 do 2017 v delu, ki se nanaša na Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev. V opravljeni analizi smo uporabili metode družboslovnega raziskovanja in metodo sociološkega raziskovanja % opazovanja z lastno udeležbo, za teoretična izhodišča metodo analize interpretacije sekundarnih virov ter metodo kompilacije, za potrebe prikaza trenutnega stanja in razumevanja obravnavane teme zgodovinsko analizo, primerjalno metodo in opisno oziroma deskriptivno metodo ter za analizo empiričnih podatkov statistične metode. S tem smo ugotavljali njeno učinkovitost in argumentirano potrdili resničnost postavljenih hipotez, in sicer da veljavna zakonodaja ne omogoča njenega učinkovitega delovanja in da specializacija inšpektorjev, ki deluje v njenem okviru, lahko poveča učinkovitost inšpekcije. Pregled veljavne zakonodaje je pokazal, da sedanja normativna ureditev ni primerna za učinkovito delo ISJU ter da bi specializacija inšpektorjev znotraj ISJU za posamezno področje javnega sektorja nedvomno prispevala k večji učinkovitosti dela ISJU. Magistrska naloga je v delu, ki se nanaša na predstavitev in delovanje ISJU po letu 2009 s pregledom veljavne zakonske ureditve glede nadzora nad izvajanjem zakona in kazenskih določb sistemskih zakonov in zakonske ustreznosti ter vpliv na delo in učinkovitost inšpektorjev, novost na obravnavanem področju in nudi možnost za ustvarjalen pristop k razvoju stroke.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, učinkovitost, uslužbenski sistem, plačni sistem, ZJU, ZSPJS
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 1582; Prenosov: 154
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. Nagrajevanje zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju : magistrsko deloInes Nekič Leben, 2020, magistrsko delo Opis: Sistem nagrajevanja nas spremlja skozi celotno življenjsko obdobje. Pomemben je tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Že od malega so nas z nagrajevanjem usmerjali, kaj je prav in kaj narobe, oziroma so nas z nagrado nagradili, ko smo kaj dobro naredili. Na delovnem mestu je popolnoma enako. Delodajalec z nagrado nagradi zaposlenega za uspešno opravljeno delo tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Zaposlene je treba nagrajevati, saj nihče ne bo dajal vsega od sebe in se trudil za prazen nič. Delodajalec mora poskrbeti za zadovoljstvo svojih zaposlenih z dobrim sistemom nagrajevanja, saj le zaposleni, ki se čuti pomembnega, kot del neke organizacije, lahko prispeva k njeni uspešnosti. Po načinu delovanja se javni in zasebni sektor razlikujeta. Javni sektor deluje po nekapitalskih izhodiščih, kar pomeni, da se financira iz proračuna. Zasebni sektor pa deluje po kapitalskih izhodiščih, saj je njegov cilj večanje dobička. V obeh sektorjih poznamo tako finančno kot nefinančno obliko nagrajevanja. Nefinančna oblika nagrajevanja v zadnjem času pridobiva pomembnost, saj ima namen usmerjati razvoj posameznika in ima včasih celo večji pozitivni učinek na zaposlenega kot sama finančna nagrada. Izvajanje poslovne strategije organizacij podpira učinkovit sistem nagrajevanja in prispeva k večji uspešnosti in učinkovitosti zaposlenih. Primerjavo podeljevanja nagrad v javnem in zasebnem sektorju prikazuje raziskava, izvedena z anketo med zaposlenimi v obeh sektorjih. Raziskava prav tako ugotavlja kako so zaposleni zadovoljni z nagrajevanjem v posameznem sektorju.
Ključne besede: nagrajevanje, javni sektor, zasebni sektor, raziskava, Grozd malih domov
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1928; Prenosov: 178
Celotno besedilo (2,57 MB) |
5. |
6. Pravna ureditev oskrbe z energijo v Sloveniji glede na predpise Evropske unije : magistrsko deloAmedea Velišček, 2019, magistrsko delo Opis: Evropski energetski sistemi doživljajo obsežne spremembe, ki se bodo še intenzivneje dogajale v prihodnosti. Vzrok za to je okoljska politika, ki zahteva dekarbonizacijo energetskega sektorja. Evropska komisija želi, da Evropa prevzame vodilno vlogo na področju čiste energije. Cilj Evropske unije je energetsko učinkovitost postaviti na prvo mesto, prevzeti glavno vlogo v energiji iz obnovljivih virov, ki vplivajo na spremembe na svetovnih trgih in zagotoviti pošteno obravnavo odjemalcev. Odjemalci so ključni akterji na energetskih trgih prihodnosti. Vse te spremembe zahtevajo večjo prilagodljivost trgov in spremembo obstoječe nacionalne zakonodaje. Osrednji cilj energetske politike je zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo, ki je osnovnega pomena za gospodarstvo vsake države članice Evropske unije in njene državljane. Energetska politika Evropske unije je začrtala skupne smeri, ki se kažejo v poenoteni zakonodaji in skupnih energetsko podnebnih ciljih. Državni zbor Republike Slovenije je na podlagi Direktive 96/92/ES sprejel Energetski zakon, s katerim je Slovenija začela prilagajati slovensko elektrogospodarstvo evropskim smernicam. V magistrskem delu analiziramo zakonodajni razvoj evropske energetske zakonodaje in predstavimo spremembe ter novosti, ki jih določa nov zimski paket "Čista energija za vse Evropejce". Nadalje ugotavljamo, kako bo paket vplival na slovensko energetsko regulativo. V tem kontekstu se ukvarjamo tudi z energetsko politiko Evropske unije in Slovenije ter s pravno ureditvijo slovenskega energetskega sistema, kjer se v večji meri posvetimo predvsem električni energiji. V zadnjem delu nas bo zanimala ureditev varstva odjemalcev in delo regulativnih organov na energetskem trgu.
Objavljeno v ReVIS: 12.11.2019; Ogledov: 2232; Prenosov: 388
Celotno besedilo (670,12 KB) |
7. Ustavni položaj sodstva v slovenskem pravnem sistemu in institut t. i. "exceptio illegalis" : diplomsko deloMaša Mlakar, 2019, diplomsko delo Opis: Razmerje med upravnim pravom in sodstvom je razmerje med avtonomno izvršilno in avtonomno sodno oblastjo. Upravno pravo se opredeljuje kot državno sankcionirani sistem pravil in načel, ki pretežno kogentno urejajo pravice in obveznosti posameznikov in zasebnopravnih subjektov, ko obstaja dejansko ali potencialno nasprotje med javnim in zasebnim interesom. Teoretično gledano, se upravno pravo smatra kot javno pravo, kakor hitro se država pri svojem delovanju posluži svojih oblastnih sredstev v razmerju do posameznih subjektov (de iure imperii). Sodna funkcija v formalnem pogledu je tista funkcija, ki jo opravljajo sodni organi. V materialnem pogledu pa je funkcija sodstva predvsem v tem, da v konkretnem primeru določi, kateri predpis velja za konkreten primer, da torej primerja dejansko stanje z vsebino pravne norme. Exceptio illegalis je pravni institut, ki se opredeljuje kot pravica oz. dolžnost sodnika, da uporabi ta institut, če meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral pri sojenju uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom. Poenostavljeno, podzakonskega akta ne sme uporabiti in ga mora ignorirati. Za razliko od sodnikov pa te pravice nimajo upravni organi. Pravni institut je urejen v različnih pravnih virih, gotovo najpomembnejši je Ustava Republike Slovenije, ki ta institut za sodstvo ureja v 125. členu. Za upravne organe pa je v zvezi s tem relevantna podlaga v 120. členu Ustave Republike Slovenije in v 6. členu Zakona o splošnem upravnem postopku.
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2019; Ogledov: 3630; Prenosov: 439
Celotno besedilo (884,40 KB) |
8. Obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe : magistrsko deloEnej Stubelj, 2019, magistrsko delo Opis: Gospodarske javne službe so del javnega sektorja in spadajo v kategorijo javnih služb. Z njimi se zagotavljajo dobrine in storitve, katerih zagotavljanje je v splošnem interesu vseh. Gospodarske javne službe delimo na državne in lokalne. Državne so tiste, za zagotavljanje katerih je odgovorna država, lokalne pa tiste, za zagotavljanje katerih so odgovorne lokalne skupnosti. Slednje delimo še na obvezne in izbirne. Gospodarske javne službe zasledimo tudi v drugih državah, predvsem članicah Evropske unije. Pravo Unije je vplivalo na liberalizacijo gospodarskih javnih služb in posledično zatiranje monopolnega izvajanja slednjih. Izvajajo se lahko na različne načine, prek režijskega obrata, javnopravnega gospodarskega zavoda, javnega podjetja, prek koncesij ter prek javno-zasebnega partnerstva. Financirajo se iz državnega oz. občinskega proračuna in z zaračunavanjem storitev.
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2019; Ogledov: 2312; Prenosov: 268
Celotno besedilo (718,68 KB) |
9. |
10. |
