Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Pravica do pravnega sredstva je temeljna pravica in je kot taka tudi del našega pravnega reda, torej tudi del našega upravnega prava. Pravni red na področju upravnega prava zagotavlja več različnih pravnih sredstev, ki stremijo k temu, da je na koncu izdana upravna odločba pravilna (zakonita in utemeljena z resničnim dejanskem stanjem). Pri tem se postavlja vprašanje, ali večje število pravnih sredstev povečuje pravno pravilnost in pravno varnost ali pa množica pravnih sredstev vnaša negotovosti v pridobljene pravice, če se odpirajo nove in nove možnosti izpodbijanja. Magistrsko delo je nastalo na podlagi analize konkretno izbranih primerov (spisov v upravnih zadevah), njen namen pa je bil ugotoviti, kakšen je vpliv odločitve drugostopenjskega organa na pravno pravilnost odločitve in nadalje na delo prvostopenjskega organa ter tudi, kakšen je pomen izvršljivosti odločbe še pred nastopom dokončnosti oziroma pravnomočnosti. Ugotovljeno je bilo, da so pravna sredstva potrebna za zagotavljanje pravilnosti (pravne in dejanske pravilnosti) upravnih odločb in da je izvršljivost odločb pred nastopom dokončnosti oziroma pravnomočnosti dopustna zgolj v izjemnih primerih, ko obstaja minimalno tveganje, da odločba, ki se izvršuje, ni zakonita. Ugotovljeno je bilo tudi, da uporaba pravnih sredstev krepi pravno pravilnost in posledično tudi pravno varnost ter da institut pritožbe omogoča izenačitev upravnega odločanja teritorialno organizirane uprave. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da drugostopenjski organi kljub velikemu številu pravnih sredstev niso pretirano obremenjeni, saj so pravna sredstva uporabljena v zelo majhnem delu vseh upravnih zadev.
Ključne besede: pravna varnost, pravna pravilnost, pravna sredstva, dvostopenjsko odločanje, analiza odločb organa z vidika uporabe pravnih sredstev
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2022; Ogledov: 829; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,17 MB)

Opis: Degradirana območja predstavljajo lokacije z negativnimi posledicami pretekle človeške uporabe. Na današnjih degradiranih območjih so v preteklosti potekale različne dejavnosti, od gospodarskih, transportnih do stanovanjskih. V evropskem prostoru se v glavnem srečujemo z degradiranimi območji na tradicionalnih industrijskih lokacijah, v velikih urbanih središčih ter na podeželju. Oživljanje degradiranih območij odpravlja številne negativne učinke, vendar porablja velike količine finančnih, kadrovskih, strokovnih in organizacijskih virov. Oživljanje degradiranih območij zahteva identifikacijo, načrtovanje, financiranje in izvedbo aktivnosti, hkrati pa investicije v aktivnosti ne prinašajo enakovrednih kratkoročnih ekonomskih učinkov. Namen disertacije je bil proučiti možnosti za oživljanje degradiranih območij s pomočjo proračunskih sredstev Evropske unije ter tudi prikaz celovitega in sistematičnega pristopa k reševanju problematike. V uresničevanje namena smo izvedli raziskavo med notranjimi in zunanjimi udeleženci izbranega primera občine, identificirali ključne probleme obstoječega postopanja ter sintetizirali predloge za izboljšave. Raziskavo smo razdelili na tri dele. Pri znanstvenem raziskovanju smo uporabili znanstvene metode deskripcije, zgodovinske metode, primerjalne metode, metode opazovanja, delfsko metodo (fokusne skupine, metodo intervjuvanja in metodo anketiranja), metodo analiziranja in ocenjevanja notranjih in zunanjih dejavnikov (analizo SWOT) in sintezno metodo. V glavnem delu raziskave smo izvedli sedem intervjujev. V drugem delu kvalitativne raziskave smo izvedli nestrukturirane intervjuje. V tretjem delu smo uporabili orodje ankete. Na koncu smo izdelali aplikativni model oživitve proučevanega degradiranega območja. Predstavljena študija primera se osredotoča na identifikacijo in primerjalno analizo področij optimizacije obstoječih praks oživljanja degradiranih območij. V nadaljnji praksi bi bilo smiselno ugotavljati, kakšne so kadrovske in organizacijske možnosti. Na ta način bi si občine zagotovile dotok evropskih sredstev.
Ključne besede: degradirano, opuščeno, razvrednoteno, občina, evropska sredstva
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2022; Ogledov: 1145; Prenosov: 132
Celotno besedilo (10,67 MB)

Ključne besede: prevozna sredstva, najem vozil, stroški uporabe, nakup vozil
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2021; Ogledov: 1107; Prenosov: 67
Celotno besedilo (784,42 KB)

Opis: Družbe znanja poudarjajo pomen izobraževanja kot enega izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in družbenega napredka. Posledično se akumuliranju človeškega kapitala pripisuje mnogo pozitivnih učinkov, ki se kažejo skozi ekonomske in neekonomske koristi tako na ravni posameznika kot celotne družbe. V evropskem visokošolskem prostoru se javno financiranje visokega šolstva utemeljuje predvsem zaradi njegove družbeno odgovorne vloge, zaradi česar so pričakovanja družbe do visokošolskih zavodov vse večja. Globalna gospodarska in finančna kriza je pričakovanja družbe do visokega šolstva še povečala, vendar pa se obseg javnih sredstev za visoko šolstvo v državah zaradi njenega negativnega učinka pomembno spreminja, še posebej v tistih, ki jih je gospodarska in finančna kriza ekonomsko bolj oslabila. Namen doktorske disertacije je z izsledki raziskave obogatiti področje financiranja visokega šolstva s spoznanji o učinkih globalne gospodarske in finančne krize na evropske visokošolske sisteme v smislu ugotavljanja sprememb razpoložljivosti finančnih sredstev za visoko šolstvo, sprememb v povpraševanju po visokem šolstvu in sprememb števila diplomantov v povezavi z visokošolskim trgom dela. Naše osrednje raziskovalno vprašanje se tako glasi, kako se v razmerah globalne finančne in gospodarske krize spreminja financiranje visokega šolstva v evropskih državah glede na specifične razmere v njihovih gospodarstvih. Pri raziskovanju sprememb financiranja visokega šolstva smo obravnavane države glede na učinek globalne gospodarske in finančne krize na njihova gospodarstva razdelili v dve skupini: gospodarsko bolj oslabljene in gospodarsko manj oslabljene države. Na osnovi dobljenih dveh skupin smo primerjalno raziskovali spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja med letoma 2008 in 2011, torej vse od začetka globalne gospodarske in finančne krize do zadnjega leta, za katerega smo imeli na voljo podatke. Spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja smo primerjali med skupinama in znotraj skupin. Ugotovili smo, da so se javni izdatki za visoko šolstvo glede na druge javne porabnike spreminjali manj, prav tako tudi v primerjavi z javnimi izdatki za izobraževanje. V začetnih letih krize so se javni izdatki za visoko šolstvo v gospodarsko bolj oslabljenih državah zniževali manj, medtem ko so se zaradi dolgotrajnosti in poglabljanja krize v kasnejših letih krize zniževali bolj. Predvsem države, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev v visoko šolstvo (v deležu bruto domačega proizvoda; v nadaljevanju BDP), so ta vlaganja med krizo tudi ohranile oziroma povečale. Ko upoštevamo vlaganja v visoko šolstvo, prilagojena glede na vpisane študente, ugotavljamo, da so se naložbe v tem pogledu znižale predvsem zaradi povečanega povpraševanja. Ugotavljamo tudi, da so gospodarsko bolj oslabljene države javne izdatke za pomoči študentom ohranjale bolj kot neposredne javne izdatke za visokošolske zavode (kar pa ne velja za Slovenijo). V gospodarsko manj oslabljenih državah so države, ki so pred krizo vlagale visok delež BDP-ja v visoko šolstvo, bolj krčile sredstva, namenjena pomoči študentom, kot sredstva za visokošolske zavode. Prepoznavamo, da so mehanizme in instrumente financiranja visokega šolstva v nekaterih državah spreminjali v smeri večje učinkovitosti, vendar to ni nujno posledica učinka krize. Predvsem v gospodarsko bolj oslabljenih državah se je na institucionalni ravni sprejelo več ukrepov racionalizacije sredstev, kar je vodilo tudi do zniževanja števila zaposlenega akademskega osebja. Povpraševanje po visokem šolstvu je bilo sicer večje v gospodarsko manj oslabljenih državah, vendar se je delež mladih v najznačilnejši starostni skupini, ki se vpisuje v visoko šolstvo, v gospodarsko bolj oslabljenih državah močno znižal. Bruto stopnja vpisa je bila tako višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah, čeprav tega nismo mogli potrditi na primeru Slovenije. Med gospodarsko manj oslabljenimi in gospodarsko bolj oslabljenimi državami smo ugotovili statistično značilne razlike v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov, kjer je bila sprememba statistično značilno višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah. Statistično značilnih razlik v povečanju diplomantov med skupinama nismo potrdili, ugotovili pa smo, da so med državami, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev na študenta, in državami, ki so pred krizo vlagale malo sredstev na študenta, statistično značilne razlike tako v spremembi rasti števila diplomantov kot v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov. Študija primera Slovenije je pokazala, da obstajajo tudi razlike med državami znotraj skupine gospodarsko bolj oslabljenih držav, kamor se je uvrstila tudi Slovenija. Znižanja javnih izdatkov za visoko šolstvo so se sicer podobno začela šele ob poglabljanju krize, vendar so se javni izdatki za pomoči študentom znižali bolj kot javni izdatki za visokošolske zavode. Prav tako se je način financiranja v letu 2011 spremenil, da v manjši meri upošteva elemente uspešnosti. Hkrati ugotavljamo, da število študentov zaradi demografije upada bolj kot v ostalih gospodarsko bolj oslabljenih državah. Število diplomantov se je v Sloveniji, nasprotno, povečevalo bolj v skladu z gospodarsko manj oslabljenimi državami, kar lahko pripišemo ukrepom racionalizacije sredstev s strani vlade. Prehod diplomantov na trg dela pa je težak, kar se posledično kaže s povečevanjem stopnje njihove brezposelnosti. Naše ugotovitve prispevajo novo znanje in razmislek o učinku gospodarske in finančne krize na spremembe financiranja visokega šolstva, na podlagi česar se lahko oblikujejo priporočila visokošolskim politikam za doseganje boljših rezultatov v visokem šolstvu in družbi kot celoti.
Ključne besede: financiranje visokega šolstva, gospodarska in finančna kriza, javna sredstva, povpraševanje po terciarnem izobraževanju, brezposelnost diplomantov
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1103; Prenosov: 56
Celotno besedilo (4,24 MB)

Ključne besede: finance, evropska sredstva, strukturni skladi, kohezijski skladi
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2020; Ogledov: 1663; Prenosov: 58
Celotno besedilo (718,96 KB)