1. |
2. Pravica do ugovora vesti na področju zdravstva in vojaškem področju : primerjalnopravni vidikBarbara Hribar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava. Ključne besede: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 1132; Prenosov: 84 Celotno besedilo (1,32 MB) |
3. |
4. Kodeksi etike pravnih poklicev : diplomsko deloŠpela Švabelj, 2022, diplomsko delo Opis: Etika in morala sta pogosto smatrani kot samoumevni zahtevi pri delovanju vseh posameznikov v sodobni družbi. Ko govorimo o etičnosti posameznika, se predvsem sprašujemo, ali deluje dobro ali deluje zlonamerno. Na podlagi tovrstnega vprašanja se razvija tudi moralnost posameznikovega obnašanja. Ko delujemo kot posamezniki ali kot del neke večje družbe, moramo upoštevati principe, ki nas vodijo v boljše odnose, boljše življenje in boljše življenje v družbi. Zavoljo tega pogosto priskočimo na pomoč ljudem v stiski, pomagamo starejšim pri opravljanju vsakodnevnih opravkov, ponudimo roko nekomu, svoj čas, voljo ali materialne dobrine, zato da bi nekdo lažje zaživel. Vse to delamo, ker smatramo, da je to etično in moralno od nas. Etično z vidika presoje, da želimo dobro, moralno kot skupek naših principov delovanja v dobri luči. Skozi čas so se principi moralnosti oblikovali paralelno z razvojem sodobne družbe. Pa vendar se ljudje pogosto znajdemo na razcepu, ko se vprašamo, ali bo naše dejanje dovolj dobro, če bo nekje pustilo slabe posledice, ali je morda bolje delovati drugače. Napisana in nenapisana pravila ne predvidevajo vseh potencialnih situacij, zaradi česar se zopet znajdemo pred etično dilemo, če želimo delovati dobro ali slabo, če želimo delovati po določenih načelih, kot so na primer krščanska, ali pa enostavno delujemo po prvotnem impulzivnem instinktu, ker se nam to v tistem momentu zdi pravilna odločitev. S tovrstnimi vprašanji se srečujemo tudi pri opravljanju svoje službe, kjer je naše delovanje pogosto pod drobnogledom drugih. Delovno mesto je prostor, kjer se od nas pričakuje ugledno, profesionalno, spoštljivo in vzorno vedenje, zato se naše obnašanje tam prilagodi okolju in družbi in je morda drugačno, kot bi bilo v našem prostem času. Vendar ali bi se obnašali povsem tako, če bi bilo naše delovno mesto v pravnem poklicu, kjer bi se od nas pričakovalo drugačno obnašanje že zaradi določene medijske izpostavljenosti, varovanja uglednosti, kot tudi zaradi zaupanja ljudstva v naše pravično delo? V slednjem primeru so v pomoč kodeksi etike, kateri zajemajo posamezna načela obnašanja pravnih poklicev med opravljanjem njihovega dela kot tudi v zasebnem času, zavoljo varovanja ugleda in ohranjanju zaupanja ljudstva. Ključne besede: posameznik, etika, pravila, obnašanje, odločanje Objavljeno v ReVIS: 22.11.2022; Ogledov: 702; Prenosov: 44 Celotno besedilo (587,58 KB) |
5. Etika v marketinguPeter Roljić, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno in analizirano področje etike v marketingu. Gre za tematiko, o kateri se malo govori, a se jo zaradi kapitalistično usmerjene družbe pogosto spregleda in krši. Etika v marketingu je pomembna, ker postavlja nujno potrebna pravila in okvirje zdrave družbe. V diplomskem delu so obravnavana področja etike v marketingu, etike in morale, etični kodeks, marketing, etika in proizvod, etika in cena, etika in promocija, etika in distribucija/prodaja, etika in trženje otrokom, etične omejitve ter upravljanje z omejitvami, determinante moralnega poslovanja, načela ter upravljanje poslovne etike in bontona. V diplomskem delu smo povzeli izsledke tako domače kot tudi tuje strokovne literature. Ključne besede: etika, marketing, oglaševanje, kapital, podjetništvo Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 668; Prenosov: 66 Celotno besedilo (3,02 MB) |
6. Uporabna vojaška etika Za vključujočo in varno družbo prihodnosti : magistrsko deloSabina Kečanović, 2020, magistrsko delo Opis: Bistvo obravnavane teme, na katerem sloni celotna argumentacija tega magistrskega dela, je iskanje uporabnih odgovorov na ključno vprašanje, kako v razmerah globalne negotovosti, kompleksnih varnostnih groženj, problemov in izzivov razviti nov in učinkovitejši način razmišljanja, kar je v danih razmerah visoke negotovosti in globalnega varnostnega tveganja že na svetovni ravni široko sprejet, nujen in neizogiben pogoj za preživetje ljudi in planeta Zemlja. Ob upoštevanju integralnega vidika raziskovanja so kot poglavitne metode uporabljene dialektična, primerjalna, zgodovinska in antropološka ter sociološka in aksiološka-deontološka metoda. Z mikrosociološkim pristopom, z delno strukturiranim intervjujem, s študijo primera (angl. case study) in z analizo sekundarnega gradiva so teoretične ugotovitve, ki potrjujejo glavno in delovne hipoteze, dodatno podkrepljene. Namen in cilj skupaj z rezultati raziskovalnega dela utemeljujejo potrebo po uporabni vojaški etiki in njenem integrativnem pristopu v Slovenski vojski. To je ključni rezultat tega magistrskega dela. V celoti je primerljiv s svetovnimi cilji trajnostnega razvoja ter vključujoče in varne družbe prihodnosti v Agendi 2030. Izvirnost in uporabnost sta doktrinarno utemeljeni s prizadevanji sodobnih moralnih filozofov za vrnitev etike k vsebinskim vprašanjem ter s primerjalnimi ugotovitvami, da je uporabna vojaška etika v svetovnem merilu uveljavljena v vojskah različnih držav in Zavezništva. Z vsem navedenim magistrsko delo Uporabna vojaška etika za vključujočo in varno družbo prihodnosti predstavlja nov in učinkovitejši pristop h krepitvi etike v Slovenski vojski, na vseh ravneh in področjih njenega normativnega okvira in delovanja, tako v nacionalnem varnostnem in obrambnem kot mednarodnem in diplomatskem pogledu. Ključne besede: etika, moralna teorija, vključujoča in varna družba, uporabna vojaška etika Objavljeno v ReVIS: 04.02.2022; Ogledov: 1160; Prenosov: 70 Celotno besedilo (1,03 MB) |
7. Pravo in umetna inteligenca : regulacija, revizija ter odgovornostMark Grossman, 2021, magistrsko delo Opis: Uporaba umetne inteligence se čedalje bolj širi, posledično pa je tudi njen vstop v vsakodnevno življenje neizogiben. Njen prihod prinaša mnogo dobrega ter neredko vodi napredek in razvoj, hkrati pa je lahko tudi predmet zlorab. Do tega zavedanja je Evropska unija prišla in je v preteklih letih pričela s predzakonodajnimi postopki reguliranja umetne inteligence. Le-tem in novonastalemu Predlogu uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci magistrsko delo posveča največ pozornosti. Hkrati se ukvarja tudi z vprašanjem, kako bodo revizija sistemov umetne inteligence ter sankcioniranje z zakonodajnimi zahtevami neskladnih ravnanj pripomogli h končnemu cilju etičnega delovanja, ki ne bo posegalo v temeljne pravice posameznikov. Tako so področja regulacije, revizije ter sankcioniranja in odgovornosti tista glavna področja, s katerimi se magistrsko delo ukvarja. Našteti podrazdelki so povezani preko že omenjenega imenovalca etike. Na področju regulacije predvsem raziskujemo, kakšno je trenutno stanje varstva in tudi, ali trenutni ter prihodnji zakonodajni akti upoštevajo etiko kot vodilo pri zakonodajnem postopku in končni regulaciji. Če je zakonodaja nedvomno prvi korak, s katerim se zagotavlja etično ravnanje, je, ko govorimo o umetni inteligenci, izjemnega pomena tudi revizija. V magistrskem delu zajamemo, kako si revizijo predstavlja Evropska unija, hkrati pa ne zanemarimo tudi predstav revizije, ki jih imajo ustvarjalci sistemov umetne inteligence. Delo se tako ukvarja tudi z vprašanjem notranje ter zunanje revizije in z organi, ki naj nad sistemi umetne inteligence bdijo. Zaključimo s poglavjem o sankcioniranju ter odgovornosti, saj se predvsem pri slednji, v povezavi z umetno inteligenco pojavljajo določene posebnosti. Ključne besede: Evropska unija, umetna inteligenca, etika, regulacija, revizija Objavljeno v ReVIS: 28.01.2022; Ogledov: 1583; Prenosov: 217 Celotno besedilo (1,00 MB) |
8. |
9. |
10. Vpliv moralnih vrednot na oblikovanje organizacijske kulture v javnem sektorju : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeTanja Krajišnik, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje
kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in
organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri
obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so
pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča
na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne
kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko
kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v
javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske
kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju
vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru
Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati
kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega
sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne
delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali
povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki. Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1073; Prenosov: 86 Celotno besedilo (1,00 MB) |