Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V diplomski nalogi predstavimo širši proces izdelave mobilne aplikacije skozi oči nepretrganega razvojnega cikla. Naloga se dotakne sodobnih raziskovalnih korakov na začetku procesa, kot so odkrivanje prilike in vrzeli v potrebah potencialnih uporabnikov, načrtovanje NSP (najosnovnejšega sprejemljivega produkta oz. angl. MVP) in prototipiranja ter se nadaljuje v tehničnem delu s tehničnimi premisleki, izgradnjo podatkovnega modela ter izdelavo strežniške in mobilne aplikacije. Končna rešitev obsega strežniško aplikacijo z uporabo načrtovalskih vzorcev v objektno orientiranem okolju PHP, na katero se povezuje React Native mobilna aplikacija. V procesu sodeluje zunanja storitev za overjanje uporabnikov Firebase auth. Predstavimo sodoben način razvoja strežniških aplikacij z MVC modelom in usmerjanjem zahtevkov.
Ključne besede: nepretrgan razvojni cikel, mobilna aplikacija, React Native, PHP, načrtovalski vzorci, Firebase auth, MVC
Objavljeno v ReVIS: 06.12.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 34
Celotno besedilo (4,71 MB)

Opis: Sindrom zapestnega prehoda (SZP) je najpogostejša utesnitvena nevropatija medianega živca in je pogostejši pri ženskah. Dejavniki tveganja so ponavljajoči gibi v zapestnem sklepu, ki povzročijo zadebelitev kit, njihovih ovojnic in posledično zmanjšanje svetline ZP. To povzroči utesnitev medianega živca in tipično simptomatiko, ki povzroča mravljinčenje v prvih štirih prstih, izrazitejše ponoči in zjutraj, ter ga oblažimo z otresanjem rok. Diagnozo postavimo na podlagi tipičnih simptomov, potrdimo pa meritvami prevajanja in ultrazvočne preiskave. Pri blagi do zmerni stopnji SZP je prva izbira konzervativno zdravljenje z uporabo opornic za zapestje in prste ponoči ter manj ročnega dela. Pri napredovali okvari ali neučinkovitosti konzervativnega zdravljenja svetujemo operacijo. Metode so številne, cilj vseh pa je prerezanje prečne palmarne vezi. V eksperimentalni del naloge smo vključili 25 preiskovancev in si zastavili dve hipotezi. Prva hipoteza trdi, da sprostitev medianega živca v ZP ne vpliva na širino ZP v njegovem proksimalnem in v distalnem delu. Delno smo jo potrdili, saj smo z našo raziskavo utemeljili, da operativna sprostitev medianega živca vpliva na širino v DZP predelu, a ne tudi v PZP. Tudi drugo hipotezo, da sprostitev medianega živca v ZP vpliva na ploščino prečnega preseka, na sploščenost, izbočenje in oddaljenost medianega živca od spodaj ležečih struktur, smo le deloma potrdili, saj so rezultati pokazali, da operativna sprostitev medianega živca vpliva le na njegovo sploščenost v zapestju, medtem druge izhodne spremenljivke pa so bile statistično neznačilne. Zaključili smo, da prerezanje prečne palmarne vezi povzroči številne anatomske in funkcionalne posledice, ki omogočijo regeneracijo živca, predvsem večjo mobilnost zapestnega loka med obremenitvijo, morda pa tudi pojav nekaterih težav pri manjšini pacientov, kot so bolečina in občutek nestabilnosti.
Ključne besede: sindrom zapestnega prehoda, operativna sprostitev, ultrasonografska preiskava, anatomija, mediani živec, zapestni prehod
Objavljeno v ReVIS: 05.12.2023; Ogledov: 336; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,72 MB)

Ključne besede: kozmetični izdelki, nakupni proces, potrošniki, dejavniki nakupnega odločanja
Objavljeno v ReVIS: 13.11.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,97 MB)

Ključne besede: tiha opustitev delovnih nalog, besno prijavljanje na več delovnih mest, odnosi v podjetju, organizacijska klima, delovno mesto
Objavljeno v ReVIS: 13.11.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Okvara obraznega živca je bolezensko stanje, ki nastane zaradi utesnitve, najpogosteje v dolgem kostnem kanalu. Na motorični strani se pojavi značilna akutna, enostranska in delna ali popolna paraliza obraznih mišic, kar pomeni izpad hotenih gibov ene strani obraza in prizadene številne funkcije, kot so hranjenje, obrazna mimika, zapiranje vek, govor, ter bistveno zmanjša kakovost življenja, vpliva pa prav tako na socialno in psihično stanje obolelega. Bellova pareza je idiopatska okvara obraznega živca perifernega tipa. Izraz idiopatski pomeni obolenje brez specifičnega vzroka. Do okvare pride zaradi vnetja obraznega živca na genikulatnem gangliju, zadebelitve živca in kompresije. Pojavnost Bellove pareze znaša približno 20 prizadetih na 100.000 oseb na leto. Kar 85 odstotkov obolelih z Bellovo parezo popolnoma okreva v roku treh mesecev. Med težje posledice okvare uvrščamo povišan tonus, masovne gibe in sinkinezijo, zaradi katerih je normalna obrazna mimika trajno motena. Pravilno in pravočasno zdravljenje tovrstne okvare lahko veliko pripomore k uspešnemu izidu zdravljenja. Ob pojavu simptomov se pacientom priporočajo mirovanje, počitek ter izogibanje prepihu in vetru. V akutni fazi (do 72 ur) zdravljenje temelji na kortikosteroidih in protivirusnih zdravilih. Pomembna je zaščita očesa v primeru nezmožnosti zapiranja vek. Med relativno nove metode za zdravljenje sodi elektroakupunktura, ki po rezultatih vključenih študij velja za varno metodo, ki temelji na električni stimulaciji. Metoda deluje po mehanizmu blokiranja bolečinskih dražljajev z aktiviranjem različnih bioaktivnih snovi preko perifernih, spinalnih in supraspinalnih mehanizmov. Akupunkturne točke so enake kot pri tradicionalni akupunkturi. EA v kombinaciji s farmakološkim zdravljenjem bistveno izboljša rezultate zdravljenja. Po pregledu študij lahko potrdimo učinkovitost metod EA in LILLT na končni izid zdravljenja in odpravo simptomov. EA je učinkovita in varna metoda za zdravljenje Bellove pareze in izboljša končni izid zdravljenja.
Ključne besede: obrazni živec, Bellova pareza, elektroakupunktura.
Objavljeno v ReVIS: 25.07.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 63
Celotno besedilo (858,47 KB)