Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


161 - 170 / 444
Na začetekNa prejšnjo stran13141516171819202122Na naslednjo stranNa konec
161.
Pregled timskih vlog v neprofitni organizaciji : diplomska naloga
Miljana Balaban, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV):Kaj jetim? Kaj je timsko delo? Kakšne vloge osebnosti po Belbinu obstajajo v timskem sodelovanju?Katere timske vloge so izražene v timihorganizacije? Kako učinkoviti so timi glede na razporeditev timskih vlog? Kako povezatizaposlene v time, da bo rezultat dela najboljši? Namen:Predstaviti tim, timsko delo in komunikacijo znotraj tima ter katerevloge osebnosti obstajajo po Belbinovem testu. Cilj naloge je pridobiti teoretično znanje na področju timskega dela in predstaviti vloge osebnosti, ki obstajajo po Belbinovem testu. Metoda:Teoretični uvod diplomske naloge bo pripravljen na podlagi relevantne literature in virov s področja timskega dela.V raziskovalnem delu bomoinformacije o osebnostnih vlogah pridobili z Belbinovim osebnostnim samoocenjevalnim testom, s katerim bomo hkrati ugotavljali vedenje in odzivanje zaposlenih v timu. Ankete bodo statistično obdelane spomočjo excela in obrazca za analizo Belbinovega testa. Pri analizi s pomočjo excela bomo ugotavljali posamezne vzorce na predpisanih tabelah.Tako bomo analizirali tudi vsakega zaposlenega.S kvalitativno metodo bomo prišli do ugotovitev, kako posameznik dejansko funkcionira v timu in primerjali podobnosti in ujemanje rezultatov Belbinovega testa z dejansko vlogo. Posameznikov pogled na dobljene rezultate testa bomo opravili s pomočjofokusne skupine petih zaposlenih, in sicer z intervjujem.Rezultati:Prepoznavnost timskih vlog in uporaba v praksi. Individualno analizirati vsakega zaposlenega. Na podlagi ugotovitev se pripravi predlog za boljše povezovanje zaposlenih v take time, da bodo na osnovi timskih vlog maksimalno ustrezali delu, ki se v organizaciji izvaja. Organizacija: Management organizacije mora za uspešno poslovanje zagotavljati znotraj organizacije urejeno delovno okolje in povezovanje zaposlenih v time. Družba: Tako kot za organizacije je tudi za družbo pomembno, da spozna vloge osebnosti,kajti tudi v življenju se različne osebnosti povezujejo in delujejo v skupnosti.Zato ni slabo, čevsak posameznik prouči svoje lastnosti oz. vloge in jih poskuša nadgraditi za svoj boljšiosebnostni in poslovni razvoj.Originalnost:Proučitev več različnih virov, ki govorijo o vlogah osebnosti in iz vseh povzetiv celoto.Omejitve/nadaljnje raziskovanje:Raziskava je omejena na pisne vire ter lastne izkušnje z delom v neprofitni organizaciji,v kateri tudi sodelujemo in delujemo kot tim.
Ključne besede: tim, timsko delo, osebnostni testi, vloge zaposlenega, timske vloge po Belbinu, Belbin, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.08.2021; Ogledov: 1305; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

162.
163.
164.
Odnos mladih do prostovoljstva : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Jasna Urbanija De Maiti, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem poskušala raziskati prostovoljno delo mladih ter odnos in razumevanje njihovega delovanja na tem področju. V teoretičnem delu sem ugotavljala urejenost prostovoljstva in izobraževanja v nacionalni zakonodaji in na področju Evropske unije in predstavila prednosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostovoljstvu. V empiričnem delu pa sem na osnovi opravljenih intervjujev in analize odgovorov petih izbranih prostovoljcev ugotavljala njihove osebne motive, pričakovanja in opredelitve do prostovoljnega dela. Za pridobivanje podatkov sem uporabila strukturirani intervju z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Intervjuji so bili opravljeni individualno s petimi prostovoljci. Dva izmed intervjuvanih prostovoljcev še naprej aktivno sodelujeta v Centru za uporabnike prepovedanih drog. Kasneje sem opravila intervju s prostovoljko, ki je z delom v prostovoljstvu začasno prenehala, in še z dvema naključnima prostovoljcema. Prostovoljno delo predstavlja mladim novo obliko pomoči, pridobivanja izkušenj na različnih področjih delovanja, potrjevanja osebnih vrednot in posledično tudi izboljšanje možnosti za kasnejšo zaposlitev. Kljub prizadevanju Evropske komisije za razvoj prostovoljnega dela na državnih, regionalnih in lokalnih ravneh za pomoč mladim pri uveljavljanju pridobljenega formalnega znanja in lažjega iskanja prve zaposlitve pa ostaja ta problem še naprej nerešen.
Ključne besede: prostovoljno delo, mladi, izkušnje, zaposlitev, izobraževanje, tujina, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 876; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (893,17 KB)

165.
Motivacija študentov za študentsko delo : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Jasmina Sulič, 2013, diplomsko delo

Opis: Čas študija je pomembna prelomnica v življenju mladega človeka. To je obdobje, ko je ekonomsko še vedno odvisen od staršev, vendar pa je to istočasno obdobje dozorevanja in težnje po neodvisnosti in samostojnosti. Redni študij je v Sloveniji brezplačen. Poleg tega pa lahko študenti koristijo kar nekaj socialnih transferov države, kot so štipendije, subvencionirano bivanje, prehrana in prevoz, kar omili finančne obremenitve študentov in njihovih staršev v času študija. Vendar pa so dohodki, ki jih študenti pridobijo s študentskim delom, pomemben vir dodatnih sredstev za pokrivanje osnovnih ekonomskih potreb študentov v času študija. Istočasno pa tudi krepijo njihov občutek samostojnosti in neodvisnosti, ter jim nudijo možnost pridobivanja delovnih izkušenj, znanj ter oblikovanje kompetenc in osebnostnih lastnosti in s tem postopen prehod na trg dela. To so tudi ugotovitve kvalitativne raziskave, ki smo jo izvedli v okviru diplomske naloge. Interpretacija rezultatov nam je jasno pokazala, da na obseg študentskega dela, poleg dohodka od opravljanja študentskega dela, pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so pridobivanje novih izkušenj, znanj, oblikovanje kompetenc, spoznavanje pričakovanja delodajalcev in na sploh vpogled študentov v svet dela, čeprav večina ne opravlja študentskega dela v smeri študija. Po sprejetju Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je spremil obračun koncesijske dajatve, je obseg študentskega občutno upadel, kar je imelo velik vpliv na ekonomski položaj študentov, prav tako pa tudi na možnost pridobivanja delovnih izkušenj, znanj in kompetenc, kar jim bo kasneje, kot mladim diplomantom zmanjšalo konkurenčnost na trgu dela in s tem zaposljivost. Zato smo oblikovali priporočila za zakonodajalce in delodajalce, s katerimi bi študentom omogočili opravljanje študentskega dela v smeri študija in pridobivanje referenc, ki bi se jih kot mladi diplomanti lahko poslužili pri iskanju zaposlitve.
Ključne besede: študentsko delo, neodvisnost, samostojnost, delovne izkušnje, znanja, kompetence
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1174; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

166.
Ocena učinkovitosti pedagoškega procesa v osnovni šoli, s poudarkom na analizi timskega dela : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Blanka Černe, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava področje timskega dela in profesionalnega razvoja učiteljev. Poklic učitelja v osnovni šoli zahteva stalen proces učenja in profesionalno rast vsakega posameznika. Ena od možnosti profesionalnega razvoja je timsko delo med učitelji. Učitelji, ki sodelujejo v timu, se med seboj dopolnjujejo, saj imajo različna znanja in sposobnosti, motivacijo za delo v timu in željo po osebni rasti. V smeri teh dognanj se je leta 1996 spremenila šolska zakonodaja v slovenskih osnovnih šolah, kar je privedlo do velikih sprememb v načinu poučevanja. Poudarja se elemente timskega dela, načrtovanje, sodelovanje, poučevanje in v prvi triadi tudi opisno ocenjevanje. V nalogi smo ugotavljali, kako pogosto učitelji izvajajo elemente timskega dela ter ali so pri tem uspešni in učinkoviti. Posebej smo se osredotočili na prvi razred devetletne osnovne šole. Zanimalo nas je, ali učitelji menijo, da timsko delo veča zaupanje med sodelavci in gradi dobre medsebojne odnose ter kakšen je njihov splošen občutek ob spremembi zakona o osnovni šoli. Rezultati raziskav s kvalitativno in kvantitativno metodo so pokazali, da je timsko delo v osnovni šoli prisotno in učinkovito na več področjih. Odraža se tako na sodelovanju, kot poučevanju in načrtovanju. Timsko delo spodbuja zaupanje med sodelavci in ustvarja dobre medsebojne odnose, ki včasih prerastejo v prijateljstvo, kar je za učitelje zelo pomembno. Negativno mnenje imajo učitelji do opisnega ocenjevanja; velika večina jih meni, da je le-to primerno samo za prvi in drugi razred devetletke.
Ključne besede: timsko delo, timsko poučevanje, timsko sodelovanje, timsko načrtovanje, opisno ocenjevanje, medsebojni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1284; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

167.
Kreativnost v timu : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Vivjana Petretič, 2012, diplomsko delo

Opis: Brez ustvarjalnosti človek ne bi mogel preživeti. Pred par desetletji pa je prišlo v ospredje tudi timsko raziskovalno delo. Timsko delo je na eni strani narekovala potreba po novih izdelkih in znanju, po drugi strani pa to, da se človek kot skupinsko bitje najbolje počuti v skupini. Namen diplomske naloge je bil spoznati značilnosti dobrega tima, ugotoviti, kakšen vpliv ima timsko delo na ustvarjalnost, raziskati zakaj in kdaj je primerno oblikovati time in poiskati oziroma spoznati načine za spodbujanje ustvarjalnosti. Zanimalo nas je tudi, zakaj je primernejše oblikovati time, kot pa da bi vsak samostojno reševal določeno nalogo. Predvsem pa smo želeli izvedeti kakšne so razlike v ustvarjalnosti članov tima v primerjavi s tistimi, ki enako nalogo rešujejo samostojno. Na osnovi prebrane literature in ogledanih video posnetkov predavanj smo v začetnih poglavjih diplomske naloge predstavili kreativnost, tim in kreativnost v timu. Nato smo v empiričnem delu izvedli intervjuje s strokovnjaki na področju gospodarstva (Sumida d.o.o, Blejska Dobrava), šolstva (Osnovna šola Koper) in zdravstva (Bolnišnica Valdoltra). Po opravljenem transkriptu posnetih intervjujev smo vse zapise uredili v smiselne enote in s pomočjo kodiranja prišli do sodb. Poleg intervjujev smo anketirali še člane timov v podjetjih, šolstvu, zdravstvu, športu, turizmu, gledališču, v glasbeni skupini ter v gasilski brigadi. Ugotovili smo, da je res primernejše delati v timu, in sicer predvsem zaradi sinergijskih učinkov na vseh področjih, boljše motivacije, večje prožnosti in hitrosti učenja ter zaradi veliko večje verjetnosti nastajanja ustvarjalnih dosežkov. Spoznali smo, da mora ustvarjalen tim imeti dober skupinski cilj, plemenitost poslanstva, radovedne in raznolike člane, med katerimi vlada medsebojno spoštovanje in sproščeno vzdušje, kjer uporabljajo metode za spodbujanje ustvarjalnosti in kjer se člani kot zadovoljni posamezniki prostovoljno povežejo med seboj in s skupnimi močmi pripomorejo k spremembam na boljše.
Ključne besede: ustvarjalnost, kreativnost, tim, timsko delo, skupinski cilji
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1318; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (816,79 KB)

168.
Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjih : magistrska naloga
Zorica Zaklan, 2010, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1037; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (877,55 KB)

169.
Migracije Hrvatov v Slovenijo po 2. svetovni vojni : magistrska naloga
Ninoslav Goleš, 2014, magistrsko delo

Opis: Migracije so pojav, ki traja že od nastanka človeštva. Skozi celotno zgodovino smo priča migracijam ljudi, narodov zaradi različnih razlogov. Tudi v današnjem času ni nič drugače. Ljudje se selijo predvsem zaradi treh razlogov: ekonomskih (boljše življenje itd.), političnih in vojaških razlogov, vse več pa tudi zaradi osebnih ali družinskih zadev (v današnjem času izobraževanje, pridobitev specifičnih znanj v tujini itd.). V magistrski nalogi se bomo ukvarjali s tematiko priseljevanja Hrvatov v Slovenijo, in sicer v obdobju po drugi svetovni vojni. To je obdobje, ko je mnogo Hrvatov prišlo v Slovenijo, večinoma zaradi dela, nekateri pa tudi iz osebnih, političnih ali vojaškihvzgibov. Takrat sta bili Slovenija in Hrvaška še del ene države in takšne vrste migracij so imenovali notranje migracije, medtem ko danes govorimo, da gre za zunanje. Nalogo smo zastavili tako, da teoretično opišemo pomen migracij, migracije skozi zgodovino, globalne migracije kot tudi fenomen imenovan »gastarbajterstvo«, ki se je dogajal v šestdesetih in sedemdesetih letih ter nato predstavimo migracije v Jugoslaviji, s poudarkom na migracije iz Hrvaške v Slovenijo do osamosvojitve. Za podkrepitev teoretičnega dela smo opravili sedem intervjujev z ljudmi, ki so migrirali v Slovenijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: migracije, Slovenija, Hrvaška, Jugoslavija, delo v Sloveniji
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 991; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (867,05 KB)

170.
Pomembnost otrokovega mnenja pri odločanju o skrbništvu, kadar pride do razveze zakonske zveze : diplomsko delo
Ana-Marija Klemenčič, 2021, diplomsko delo

Opis: Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Iz različnih razlogov včasih zakonske zveze ni mogoče obdržati in tako tudi ne družine. V večini primerov se zakonca dogovorita glede skrbništva in vseh drugih vprašanj, vezanih na vzgojo in varovanje otrok. Včasih pa to ni mogoče, zato takrat posreduje sodišče, katerega glavna naloga je varovati koristi otroka. Pri tem sodišče upošteva mnenje centra za socialno delo, prav tako pa tudi mnenje otroka, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci se pogosto ne zavedajo, kako pomembne odločitve bodo sprejete zanje, zato je naloga javnega organa (sodišča) in zagovornika otrok, da poskrbi, da je otrok informiran in vključen v postopek. V tej nalogi bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, kolikšno težo ima mnenje otroka pri odločanju, in ali naj bi postala praksa vsakega otroka vprašati za mnenje. Poskušali bomo tudi ugotoviti, kolikšno odgovornost imajo klinični psihologi pri pridobivanju otrokovega mnenja
Ključne besede: otrokovo mnenje, družinski zakonik, korist otroka, center za socialno delo, zagovornik otrok
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1102; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (574,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh