Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


211 - 220 / 264
Na začetekNa prejšnjo stran18192021222324252627Na naslednjo stranNa konec
211.
212.
Javna dela kot učinkovita oblika zaposlovanja : magistrsko delo
Irena Bernat, 2013, magistrsko delo

Ključne besede: javna dela, zaposlovanje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2017; Ogledov: 2797; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

213.
Delo in zaposlovanje na črno v Sloveniji : magistrsko delo
Mojca Kastelic, 2013, magistrsko delo

Ključne besede: delo na črno, zaposlovanje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2017; Ogledov: 3020; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

214.
215.
216.
Mentorstvo v policiji Republike Slovenije : magistrsko delo
Boštjan Vučko, 2013, magistrsko delo

Ključne besede: policija, mentorstvo, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2017; Ogledov: 2801; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

217.
Prevzem insolventnega podjetja - primer ABC, d.o.o. : magistrsko delo
Tjaša Smola, 2013, magistrsko delo

Ključne besede: prevzem podjetja, insolventno podjetje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2017; Ogledov: 2629; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

218.
219.
Državljanstvo EU : najnovejša sodna praksa
Barbara Prešeren, 2015, diplomsko delo

Opis: Začetki državljanstva segajo že v antično Grčijo, ko so smeli odrasli moški delovati v političnih zadevah. Iz državljanstva izhajajoče pravice so se skozi zgodovino vedno bolj urejale, dopolnjevale in širile. Maastrichtska pogodba je prva institucionalizirala državljanstvo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Namen državljanstva EU je oblikovanje enotnega trga, ki omogoča prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala. Državljanstvo EU je razširjeno nacionalno državljanstvo in predstavlja zbir nekih pravic in dolžnosti, ki so določene v pravnem redu EU, spoštovati jih morajo tako države članice kot njeni državljani. Sodišče EU kot sodni organ skrbi, da je pravo razumljeno, spoštovano ter v vseh državah članicah enotno uporabljeno. Določene pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz instituta državljanstva EU, so še dokaj neznane oziroma napačno interpretirane, zato so tudi nemalokrat kršene. V primerih kršenja prava EU iz naslova državljanstva EU se zadeve rešujejo na nacionalnih sodiščih, kajti nihče ne sme posegati v suverenost držav članic. V primeru, da je nacionalno sodišče v dilemi glede razlage prava EU, se s predhodnim vprašanjem po pomoč obrne na Sodišče EU. Prebivalci se zaradi nezadostnega poznavanja državljanstva EU ne čutijo dovolj pripadne EU. Mladi so tisti, ki se čutijo bolj pripadne, ker so bolj vedoželjni, odprti, dovzetni za novosti. Če pa bomo želeli graditi prihodnost Evrope, se bomo morali vsi čutiti pripadne, saj bomo le s skupnimi močmi lahko premagovali ovire.
Ključne besede: državljanstvo, delavec, predpisi, sodna praksa, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 5405; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (820,15 KB)

220.
Vpliv finančnih spodbud delodajalcem na število potreb po delavcih : magistrsko delo
Jolanda Kamnikar, 2015, magistrsko delo

Opis: Brezposelnost, s katero se soočamo v Sloveniji, je danes ena najbolj perečih težav ne le evropskih držav, temveč tudi v svetu. Za omilitev oziroma reševanje te problematike je zadolžena država. Eden od načinov reševanja teh težav je uvedba ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Problem našega raziskovanja je brezposelnost, predmet našega raziskovanja pa je vpliv ukrepov aktivne politike zaposlovanja, konkretno finančnih spodbud delodajalcem na število potreb po delavcih z namenom ugotoviti, ali izvajanje teh ukrepov dejansko pripomore k zmanjševanju brezposelnosti. V prvem delu smo predstavili trg dela, opredelili pojem in vrste brezposelnosti, predstavili Zavod RS za zaposlovanje, njegovo vlogo, organiziranost in temeljne dejavnosti. V nadaljevanju smo se osredinili na načine objave prostih delovnih mest v javnem in zasebnem sektorju ter predstavili ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Bolj podrobno smo predstavili ukrepe, ki pomenijo finančne spodbude za delodajalce pri zaposlovanju novih delavcev. V samem raziskovalnem delu nas je zanimalo, ali se število potreb po delavcih v času objave javnih povabil, ki pomenijo finančne spodbode delodajalcem, dejansko poveča in kako velik je ta delež. Primerjali smo povečanje števila potreb po delavcih v Zasavju s povečanjem potreb po delavcih v celotni Sloveniji in ugotavljali, ali se s trajanjem gospodarske krize povečuje interes delodajalcev po zaposlitvi novih delavcev s finančnimi spodbudami.
Ključne besede: brezposelnost, trg dela, politika zaposlovanja, potrebe po delavcih, finančne spodbude, zaposlovanje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 3515; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh