Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


241 - 250 / 264
Na začetekNa prejšnjo stran18192021222324252627Na naslednjo stranNa konec
241.
Sistem nagrajevanja javnih uslužbencev kot element sodobnega menedžmenta : magistrsko delo
Karmen Lukše, 2016, magistrsko delo

Opis: Javni sektor je vse bolj pod pritiskom pričakovanj in zahtev po modernizaciji, inovativnosti, povečanju kakovosti, učinkovitosti, uspešnosti ter večji prilagodljivosti okolju, s čimer bi se približal zahtevam, potrebam in pričakovanjem prebivalstva oziroma uporabnikov. Glede na to, da gre v javnem sektorju predvsem za storitveno dejavnost, so najpomembnejši člen sistema zaposleni. Da pa bi ljudje svoje delo dobro in učinkovito opravljali ter z veseljem prihajali v službo, morajo biti motivirani.Če dosegajo oziroma presegajo postavljene cilje, jih je treba primerno nagraditi. Da bo sistem nagrajevanja deloval tudi motivacijsko, je treba poznati potrebe zaposlenih. Nagraditi jih je treba z nagradami, ki so za njih privlačne. Sistem nagrajevanja mora biti zastavljen tako, da zaposlenim nudi zadovoljstvo ter občutek pripadnosti in pomembnosti, organizaciji pa dolgoročen obstoj in razvoj. Višina in vrsta nagrade mora biti odvisna od dela zaposlenih, zaposleni pa morajo jasno videti povezavo med prejeto nagrado in rezultati dela. V magistrskem delu smo podrobneje predstavili sistem nagrajevanja v javnem sektorju kot del kadrovskega menedžmenta. Obstoječa zakonodaja predvideva, da bo javni uslužbenec denarno nagrajen ali pa bo napredoval le v primeru, če bo ugotovljeno, da je svoje delo opravil nadpovprečno uspešno.
Ključne besede: javni uslužbenci, javni sektor, plačni sistem, motivacija, nagrajevanje, napredovanje, delovna uspešnost, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 5025; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

242.
Diskriminacija na podlagi evropskega državljanstva in vpliv na vsakodnevno življenje v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Črtomir Kurnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Delo govori o diskriminaciji na področju evropskega državljanstva. Predstavljeno je evropsko državljanstvo, kako se je skozi zgodovino razvijalo in kakšne pravice to prinaša evropskim državljanom. Vse skupaj je predstavljeno s pomočjo zgodovinsko pomembnih dejstev, zakonodaje in prakse evropskega sodišča. Sledi razlaga diskriminacije na podlagi evropskega državljanstva, ki opredeli diskriminacijo v Evropi, predstavi vrste diskriminacije in pravno prakso s tega področja v Evropi. Sledijo študije treh primerov iz Slovenije, ki natančno predstavijo diskriminacijo na podlagi evropskega državljanstva. Glede na pogoje, ki jih slovenski subjekti postavljajo za pridobitev določenih storitev in blaga, so predstavljeni trije hipotetični primeri, ki so nato ocenjeni, ali takšna situacija pomeni diskriminacijo na podlagi evropskega državljanstva ali ne. Na podlagi študij je izdelano poglavje, ki predstavi vpliv diskriminacije evropskega državljanstva na vsakodnevno življenje evropskih državljanov, ki živijo v Sloveniji, kjer na podlagi hierarhije Maslowih potreb ugotovimo, ali in kako diskriminacija na podlagi evropskega državljana vpliva na vsakodnevno življenje evropskih državljanov, ki ne živijo v svoji državi ampak v drugi državi članici EU. Delo stremi k vprašanju diskriminacije evropskega državljanstva v Sloveniji in ugotavljanju, kako ta vpliva na življenje drugih evropskih državljanov v Sloveniji.
Ključne besede: diskriminacija, državljanstvo, evropsko državljanstvo, evropski državljani, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3914; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

243.
Zaposlovanje in brezposelnost mladih ter novejši razvoj aktivne politike zaposlovanja na tem področju : magistrsko delo
Suzana Krivec, 2016, magistrsko delo

Opis: Evropske države se spopadajo z reševanjem visoke stopnje brezposelnosti mladih. Stopnja brezposelnosti mladih je skoraj dvakrat višja od brezposelnosti ostalih. Za povečanje stopnje zaposlenosti sprejemajo Evropske države različne ukrepe. Mednje spada tudi aktivna politika zaposlovanja. Ukrepi za zaposlovanje mladih so zbrani v programu Jamstvo za mlade. Glavni cilj programa Jamstvo za mlade je zagotoviti vsaki osebi do 25. leta, da v roku štirih mesecev po končanem šolanju ali v obdobju brezposelnosti prejme ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Slovenija s sprejetim programom zagotavlja, da bo v letih 2014-2015 sledila tej strategiji. To je zaposlitev ali usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega usposabljanja. V magistrskem delu smo analizirali prepoznavnost in uporabnost programa Jamstvo za mlade na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v območni službi Maribor in delež vključitev in zaposlitev s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Analiza rezultatov, kaže, da v večini mladi poznajo ukrepe programa Jamstvo za mlade, vendar slabo spremljajo novosti programa. Mladi iskalci zaposlitve, ki so vključeni v program Jamstvo za mlade v območni službi Maribor, se ne strinjajo, da bodo s pomočjo programa dobili ponudbo ali službo. Prepričani pa so, da bo program povečal število delovnih mest. Največji učinek pri zaposlovanju mladih v okviru programa je bil dosežen s programom Usposabljanje na delovnem mestu in Institucionalno izobraževanje. Program Jamstvo za mlade ne dosega zastavljenih ciljev.
Ključne besede: mladi, trg dela, brezposelnost, zaposlovanje, aktivna politika zaposlovanja, usposabljanje na delovnem mestu, finančne spodbude, Jamstvo za mlade, Zavod za zaposlovanje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4026; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

244.
Ignac Golob : prototip poklicnega diplomata
Tone Kos, 2016, magistrsko delo

Opis: Diplomacija je nepogrešljivi in nujni del vsakdanjika v mednarodnih odnosih. Poklicni diplomati igrajo pri tem pomembno vlogo. Ker prav oni zastopajo države in s tem milijonske narode, nosijo s sabo veliko družbeno odgovornost za podajanje, prenos ali izražanje stališč lastne države. Pomembno je, da v državi gostiteljici pridobijo čim več informacij, ki koristijo lastni državi. Magistrsko delo predstavlja poklicnega diplomata Ignaca Goloba, ki je nekaj let po polnoletnosti stopil v diplomacijo in bil vanjo vključen oziroma aktiven vse do svoje smrti leta 2002. Na začetku svoje diplomatske kariere leta 1953 je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Stockholmu pri veleposlaniku Darku Černeju spoznal nekatere pomembne naloge in znanja, ki jih je obvladal, ter zakonitosti poklica, v katerega se je podal. Pri slednjem je spoznal diplomatski red in disciplino. Prve besede veleposlanika Černeja so se nanašale pomembne lastnosti, kot so točnost, videz in znanje jezikov. Kariera Ignaca Goloba, začenši s Švedsko, se je nemudoma nadaljevala v kraju, ki bi ga lahko imenovali križišče diplomacije. Organizacija združenih narodov (OZN) je diplomata Goloba poklicno močno zaznamovala. Postal je diplomat, ki je v svoji karieri do potankosti spoznal multilateralno diplomacijo. Ko je tako za časa bivše Jugoslavije pridobil številne diplomatske izkušnje v diplomaciji ter v njej deloval na številnih veleposlaniških funkcijah, med katerimi vsekakor sodijo kot najpomembnejša tista v okviru OZN, je s tem potrjeval znanje in izkušnje pri vodenju procesov v diplomatski organizaciji. V svoji diplomatski karieri je bil Golob štirikrat veleposlanik v jugoslovanski diplomaciji in dvakrat državni sekretar v slovenski. Prelomnica v njegovem življenju je bila uresničitev njegove napovedi o združitvi obeh Nemčij, kar se je dejansko zgodilo dve leti po napovedi. Po razdružitvi Slovenije od Jugoslavije je bil kmalu povabljen k uresničevanju ciljev takratne slovenske zunanje politike. Domala logično je, da je s svojimi izkušnjami, znanstvi (bistveno) prispeval k tedanji slovenski diplomaciji, da je Slovenija vstopila v članstvo OZN. Slovenska diplomacija je spoznala njegovo resnično vrednost in velikost poklicnega diplomata, ki ga je nosil v sebi, ter ga povabila za državnega sekretarja na Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Tam je izkušnje iz prejšnje diplomacije uresničeval v na novo nastajajoči slovenski diplomaciji. Sogovorniki so mi v procesu raziskovanja njegovega diplomatskega dela predstavili, kako je v funkciji državnega sekretarja učil, postavljal pravila ter celo zapovedoval, da je vsaka najmanjša stvar pri diplomatskem nastopu (pri komunikaciji, pri sprejemu ter posredovanju informacije) zelo pomembna. Merilo glede veličine njegovega profila poklicnega diplomata bi lahko bilo dejstvo, da je prenekateri dokument, sestavljen v kabinetu tedanjega predsednika države, pred pošiljanjem pregledal in izpilil prav Ignac Golob
Ključne besede: diplomacija, multilateralna diplomacija, poklicni diplomati, veleposlaniki, državni sekretarji, Organizacija združenih narodov, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4004; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (847,24 KB)

245.
Zemljiškoknjižna ureditev vodnih zemljišč : magistrsko delo
Brigita Korošec, 2016, magistrsko delo

Opis: Za potrebe upravljanja in gospodarjenja z vodami predvideva zakonodaja s področja voda določitev in evidentiranje vodnih zemljišč. Magistrsko delo obravnava te načine evidentiranja vodnih zemljišč in ureditev statusa vodnega javnega dobra v javnih evidencah glede na različne pravne podlage. Podrobneje so predstavljene določbe Zakona o vodah o evidentiranju vodnih zemljišč v javnih nepremičninskih evidencah in pravila, ki se pri tem evidentiranju uporabljajo. Izpostavljena je potreba po tem, da se v tej zvezi vzpostavi dejanska raba prostora. Nazadnje je nakazana tudi posebna problematika togih pravil na področju nepremičnin, ki otežujejo ustrezno umestitev voda v tako zakonodajo. Avtorica te magistrske naloge se v delu osredotoča na dejansko rabo in lastništvo vodnih zemljišč ter posledično na usklajenost uradnih evidenc s stanjem v naravi, ki pa se razlikujeta. Razlog za odstopanja gre iskati predvsem v tem, da se struge vodotokov skozi desetletja premikajo, bodisi po izvedenih regulacijah ali po naravni poti. Tako obstajajo v Republiki Sloveniji vodna zemljišča v naravi in vodna zemljišča po evidenci zemljiškega katastra. V primerih, kjer se izkaže, da so podatki o isti parceli vodnega zemljišča iz obeh podatkovnih virov različni, je treba uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim. Predstavljena so različna problemska področja oz. skupine posameznih primerov neskladij, ki se jih lahko obravnava enako, in postopki ureditve, ki privedejo do urejenega stanja evidenc zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Na podlagi analize veljavne zakonodaje je prikazan pravilen način ureditve vodnih zemljišč z lastninskega vidika in postopek vpisa oz. izbrisa statusa vodnega javnega dobra na obravnavanem področju. Z ažurnimi in realnimi evidencami vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji, določenimi na podlagi strokovno vodarskih kriterijev in določenih statusih vodnih zemljišč, je omogočeno uveljavljanje pravnega režima vodnih zemljišč in omejevanje lastninske pravice na parcelah v zemljiškem katastru. Kakovostno vzpostavljene in urejene zbirke podatkov o vodnih zemljiščih, ki vsebujejo ažurne podatke, bi pripomogle k boljšemu upravljanju, razpolaganju in načrtovanju z vodami, zagotavljajo pa tudi pravno varnost lastnikom nepremičnin.
Ključne besede: vodno zemljišče, naravno vodno javno dobro, lastništvo vodnih zemljišč, status vodnih zemljišč, meja vodnega zemljišča, zemljiški kataster, zemljiška knjiga, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4455; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

246.
Znanstveni nazivi v Slovenski vojski : magistrsko delo
Slavko Kolar, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišče za pisanje magistrskega dela z naslovom Znanstveni nazivi v Slovenski vojski je nedvomno dejstvo, da slovenski vojaški izobraževalni sistem še vedno ni del javnega izobraževalnega sistema, čeprav je z izvajanjem nekaterih programov z njim tudi delno povezan, iz tega pa izhaja, da ni skladen z bolonjskim procesom. Z bolonjskim procesom so želele članice Evropske unije poenotiti evropski visokošolski sistem in prostor z zagotavljanjem njegove kakovosti. Na ta način naj bi se zagotovilo pospeševanje evropske dimenzije, razvoj Evropske unije kot družbe, ki temelji na znanju. Naslednje izhodišče za pisanje magistrskega dela je bilo to, da smo ponovno želeli preveriti stanje pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in ga primerjati med letom 2009 in letom 2015. Večina držav članic Evropske unije je sistem vojaškega izobraževanja uskladila z bolonjskim procesom in to tako, da je le-ta postal del javnoveljavnega visokošolskega sistema in tako na ta način spada v bolonjski proces. Slovenski vojaški izobraževalni proces je sestavni del Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo in zaradi tega relativno zaprt za zunanje predavatelje in študente. V kakovostnem smislu ne uporablja enakih meril kot javni izobraževalni sistem. Pridobitev znanstvenega naziva pomeni za posameznika potrditev opravljenega izobraževalnega procesa, v katerem je pridobival različna nova znanja, spoznanja in vedenja. Tudi v Slovenski vojski so pripadniki z znanstvenimi nazivi, ki bi se morali čutiti odgovorne in biti najbolj aktivni pri razvoju in spreminjanju vojaškega izobraževalnega sistema ter ga kakovostno nadgrajevati. Za razumevanje vsebine znanstvenih nazivov v Slovenski vojski je pomemben teoretični del magistrskega dela, v katerem smo predstavili znanost, vojaško znanost, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, vojaško izobraževanje in usposabljanje. V tem delu magistrske naloge še omenimo poglavje, kjer predstavimo vojaškostrokovno literaturo, v kateri lahko objavljajo svoje dokumente/dela pripadniki z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo opravili primerjalno analizo kadra z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski, kjer smo pridobili podatke o številu pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in o njihovi znanstveni aktivnosti ter jih nato primerjali z letom 2009 in letom 2015.
Ključne besede: Slovenska vojska, znanstveni nazivi, vojaška znanost, kazalci kakovosti, standardizacija, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4018; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

247.
Človekove pravice duševno bolnih oseb : diplomsko delo
Rebeka Kocbek, 2016, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice duševno bolnih oseb so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o duševnem zdravju ter v različnih mednarodnih pogodbah in konvencijah. Zakon o duševnem zdravju je v Republiki Sloveniji kot takšen v veljavi od leta 2008. Glede sprejetja zakona je bilo veliko polemik in nesoglasij ter tudi kritik, predvsem na račun pomanjkljivosti v zakonu, na kar je opozarjal Žmitek. Pojem duševno bolne osebe nam je še nekako znan, ko se srečamo s pojmoma duševno bolne osebe in duševne motnje v razvoju, pa se večina ljudi znajde v dilemi. Velikokrat se zgodi, da se pojma zamenjuje, zato je pomembno, da ju ločimo. Pri duševno bolnih osebah je pomembno poudariti človekove pravice in njihovo spoštovanje, saj lahko pride do zlorabe pravic. Te osebe se v družbi težko znajdejo in potrebujejo pomoč. Pomoč je potrebna predvsem pri hospitalizaciji, da ne pride do kršitve oziroma zlorabe človekovih pravic. Dokumenti, kot so Zelena knjiga, Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi, so dokumenti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja duševno bolnih oseb v družbi in v državah članicah Evropske unije.
Ključne besede: duševno bolne osebe, duševne motnje, duševno prizadeti, človekove pravice, hospitalizacija, stresne motnje, javno duševno zdravje, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4358; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

248.
Analiza postopka pridobitve gradbenega dovoljenja : diplomsko delo
Barbara Kljun, 2016, diplomsko delo

Opis: Področje urejanja prostora in graditve objektov urejajo štirje krovni zakoni iz leta 2003, ki so bili že večkrat spremenjeni in dopolnjeni tako, da so postali nepregledni in med seboj neusklajeni, poleg tega to področje ureja kopica sektorskih zakonov in podzakonskih predpisov s področja ohranjanja narave, varstva okolja, upravljanja z vodami, kmetijskih zemljišč in gozdov, varstva kulturne dediščine. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je zagotovo eden izmed najzahtevnejših upravnih postopkov, v katerem se prepletata javni interes in zasebni interes posameznika. Upravni organ je v postopku dolžan varovati javni interes, hkrati pa mora paziti na to, da pravice posameznika ne omejujejo pravice drugih. Investitor mora v postopku izdaje gradbenega dovoljenja premagati številne administrativne ovire, medtem ko uradniki v upravnih enotah pogosto opozarjajo na slabo pripravljene prostorske akte, pomanjkljivo in neusklajeno projektno dokumentacijo, na veliko število med seboj neusklajenih področnih predpisov, vse to pa negativno vpliva na pravno varnost investitorjev. Zaradi povečanja zagotovitve pravne varnosti in posledično zaupanja v državni aparat bi bilo potrebno poenotiti zakonodajo na tem področju. Pomemben dejavnik v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja predstavljajo tudi odnosi med udeleženci postopka. Uradniki se pogosto srečujejo z jeznimi ali prizadetimi sosedi in velik dosežek je, če uradniku uspe, da se stranke med seboj pobotajo oziroma sklenejo določen kompromis.
Ključne besede: urejanje prostora, poseg v prostor, gradnja objektov, gradbeno dovoljenje, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4407; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (662,08 KB)

249.
Razmerje med državo in samoupravno lokalno skupnostjo z vidika delitve pristojnosti ter izvrševanja nadzora : magistrsko delo
Boštjan Kelenc, 2016, magistrsko delo

Opis: Državo v širšem pomenu lahko razumemo kot družbeno skupnost, ki jo na določenem ozemlju prisilno ureja državna oblast. Gre za nekakšno kombinacijo ozemlja, prebivalstva in prisilne državne oblasti. Državo v ožjem pomenu pa lahko razumemo kot organizacijo javne oblasti v posamezni družbi, torej kot državno oblast, ki ima monopol nad sredstvi za fizično prisiljevanje in nad njihovim izvrševanjem. Državna oblast pa se uresničuje preko različnih oblastnih funkcij države. To so različne oblastne dejavnosti, ki so deljene in jih izvajajo različni državni organi. Ustava Republike Slovenije pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. V magistrskem delu bomo tako v začetnem delu obravnavali temeljne pojme, da bi lažje umestili predmet lokalne samouprave v sistem oblasti. V nadaljevanju bomo obravnavali teoretično opredelitev lokalne samouprave ter normativno ureditev oziroma pravno podlago za ustanovitev in delo samoupravnih lokalnih skupnosti. Sledil bo zgodovinski pregled lokalne samouprave na Slovenskem, skozi katerega bomo prišli do ureditve tega vprašanja v sedanjosti. Tako bomo predstavili organiziranost občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Osrednje mesto v magistrskem delu bo namenjeno prikazu pristojnosti oziroma nalog, ki jih izvajajo samoupravne lokalne skupnosti ter prikazu razmerja z državno oblastjo ob tem. Ključno bo tudi poglavje o nadzoru nad delom lokalnih skupnosti, ki mora biti vzpostavljen, da ne bi prihajalo do prekoračitve pooblastil oziroma do zlorabe (lokalne) oblasti. V sklepnem delu bomo povzeli naše ugotovitve in s tem utemeljili področje raziskovanja oziroma obravnavane teme.
Ključne besede: samoupravljanje, lokalne skupnosti, lokalna samouprava, zakonodajna oblast, izvršilna oblast, sodna oblast, delitev oblasti, izvrševanje nadzora, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2017; Ogledov: 3574; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (692,00 KB)

250.
Sistem izobraževanja voznikov motornih vozil : magistrsko delo
Tomaž Kapus, 2016, magistrsko delo

Opis: Cestni promet se je skozi čas zelo razvil in če želimo poskrbeti, da bomo v cestnem prometu varni, je potrebno vse udeležence konstantno izobraževati, njihove izvajalce, ki skrbijo, da so udeleženci v cestnem prometu ustrezno izobraženi in usposobljeni, pa pri svojem delu tudi nadzirati. Seveda mora biti nadzor smiseln in usmerjen na področje, kjer lahko prihaja do zlorab in posledično do slabše izobraženih voznikov, kar poveča tveganje za povzročitev prometnih nesreč in s tem slabše varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. V magistrskem delu smo tako pregledali slovensko zakonodajo s področja izobraževanja kandidatov za voznike motornih vozil in ugotavljali, ali je kot taka ustrezna za kvalitetno in učinkovito izobraževanje kandidatov za voznike motornih vozil. Pregledali smo tudi zakonodajo s področja opravljanja nadzora vseh nadzornih organov, kjer nas je zanimalo, ali je lahko nadzor nad delom šol vožnje ustrezen, učinkovit in do katere mere smiseln. In ne nazadnje smo v magistrskem delu preverili, kako bi s pomočjo zakonodaje in pristojnih nadzornih organov izboljšali stanje na področju izobraževanja kandidatov za voznike motornih vozil, da bi se posledično lahko zagotovila večja varnost na cestah.
Ključne besede: izobraževanje voznikov motornih vozil, šola vožnje, avtošola, varnost prometa, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2017; Ogledov: 3819; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (687,82 KB)

Iskanje izvedeno v 3.7 sek.
Na vrh