11. Motivi za odločanje podjetnikov v Sloveniji za ustanovitev socialnega podjetja : diplomska nalogaTamara Kokol, 2016, diplomsko delo Opis: Trenutno živimo v času, kjer je stopnja brezposelnosti zelo visoka. Čedalje več ljudi je
takšnih, ki na svet gledajo nesebično in želijo s tem pomagati tudi drugim. Z ustanovitvijo
socialnega podjetja omogočamo delovna mesta ranljivim skupinam ljudi na trgu. To so
brezposelni, ki že dolgo iščejo zaposlitev, starejši, mladi, bivši odvisniki, zaporniki in tako
naprej. Zaradi tega je takšno podjetništvo bolj družbeno odgovorno, ker ustvarja družbene
koristi tudi za tiste, ki v klasičnem podjetništvu zelo težko najdejo svoje mesto. Cilj
diplomske naloge je ugotoviti motive, zaradi katerih se bodo posamezniki odločali za
ustanovitev socialnega podjetja, ali je razlog v subvencijah, ki jih dodeljuje država, ali je
razlog prispevati k družbeni koristi. V diplomski nalogi smo uporabili dva različna pristopa.
V teoretičnem delu smo uporabili kritično presojo, povzemanje virov in deskripcijo, v
empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika uporabili kvantitativno metodo. V
prvem delu smo obširno preučili temo socialnega podjetništva in pojem motivacije. V
diplomski nalogi je zajeta široka razlaga na temo socialnega podjetništva v Sloveniji, prav
tako v tujini. Obdelali smo tudi pojem socialnega podjetnika, kako naj bi le-ta razmišljal in
deloval. V drugem, empiričnem delu, so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ter
široka diskusija v kateri smo podali svoje kritično mišljenje.
Ključne besede: socialno podjetništvo, motivacija, gonilniki razvoja, zaviralci razvoja, družbena odgovornost, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 844; Prenosov: 77
 Celotno besedilo (1018,06 KB) |
12. Modus operandi radijskih izdajateljev v praksi po pridobitvi dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti in statusa programa posebnega pomena v Republiki Sloveniji v obdobju 2004-2014 : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeRobi Brglez, 2015, magistrsko delo Opis: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s strokovnim področjem izdanih radijskih dovoljenj in
dodeljenih statusov radijskega programa posebnega pomena v okviru radiodifuzne dejavnosti
v Republiki Sloveniji. Zakonsko-regulatorna ureditev zadevnega področja določa, da morajo
v skladu z Zakonom o medijih radijski izdajatelji za namen izvajanja radijske dejavnosti
naprej priglasiti svoj medij v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, šele nato lahko od
Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Sveta za radiodifuzijo
kot soregulatorjev pridobijo radijsko dovoljenje. V okviru razširjanja in oddajanja
programskih vsebin lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi status radijskega programa
posebnega pomena. Z lastno analizo sekundarnih podatkov v obliki dokumentov (zlasti
izdanih odločb in sklepov) soregulatorjev v zvezi z radijskimi dovoljenji in zadevnimi statusi
ter izvedenimi strokovnimi nadzori nad radijskimi izdajatelji v obdobju 2004–2014 smo
poskušali definirati pristop oziroma t. i. modus operandi radijskih izdajateljev v vsakodnevni
praksi radijskega delovanja, ko so le-ti pridobili zadevna dovoljenja in statuse. Na podlagi
izvedene analize ugotavljamo, da izdajatelji relativno pogosto spreminjajo zahteve in
omejitve, ki izhajajo iz dovoljenj, prav tako se odločajo za prenos pravice za izvajanje
radijske dejavnosti na drugo pravno osebo. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami radijski
izdajatelji v večini upoštevajo urejevalne ukrepe regulatorja in odpravijo nepravilnosti,
navkljub temu pa je regulator v proučevanem obdobju v desetih primerih začasno preklical in
odvzel bodisi radijska dovoljenja bodisi statuse. Ob zaključku na podlagi ugotovitev
podajamo potencialne predloge za namen izboljšanja stanja na proučevanem področju in
predlog za nadaljnje raziskovanje analiziranega predmeta.
Ključne besede: radiodifuzna dejavnost, radio, radijski izdajatelji, radijska dovoljenja, radijski programi, strokovni nadzor, medijska zakonodaja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 802; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,45 MB) |
13. Medkulturne kompetence v projektnem menedžmentu : magistrska nalogaMarija Gale, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu povezano obravnavamo dva sodobna organizacijska in družbena
koncepta: projektni menedžment in medkulturne kompetence. Prek kompleksnega
raziskovalnega pristopa, ki vključuje kvalitativno in kvantitativno analiziranje pojavov in
zakonitosti, izpostavljamo po eni strani ključne socio-kulturne dejavnike projektnega
menedžmenta kot koncepcije upravljanja procesnih aktivnosti in virov projekta ter vodenja
ljudi, angažiranih na projektih prek komunikacije, po drugi strani pa ključne elemente
medkulturnih kompetenc, ki so pomembne za uspešno delovanje projektnih vodij in timov v
globalnem poslovanju oziroma v medkulturnem okolju.
Prek empirične študije smo s kvalitativno analizo delno strukturiranih intervjujev s
projektnimi menedžerji, ki imajo relevantne izkušnje iz projektnega dela v mednarodnem
okolju, in prek izvedene spletne anketne raziskave ugotovili, da se medkulturne kompetence
projektnega menedžerja pozitivno povezujejo z uspešnostjo izvajanja projektov v
medkulturnem in mednarodnem okolju ter da osebne vrednote in kompetence vodij in članov
projektov zelo pomembno vplivajo na projektni menedžment. Ključni prispevek magistrske
naloge je v izpostavitvi dejstva, da posedovanje in obvladovanje niza specifičnih zmožnosti za
obvladovanje medkulturnega konflikta ter učinkovito komuniciranje med deležniki pozitivno
vplivajo na uspešno izvedbo globalnega projekta.
Ključne besede: projekti, organizacijska projektna kultura, mednarodno okolje, medkulturno okolje, projektni menedžment, komunikacijski splet, kompetence, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 929; Prenosov: 82
Celotno besedilo (2,33 MB) |
14. Organizacijska kultura v Pošti Slovenije d.o.o. : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeCvetko Sršen, 2014, magistrsko delo Opis: Pričujoča magistrska naloga obravnava organizacijsko kulturo na primeru slovenskega nacionalnega poštnega operaterja tj. Pošte Slovenije d.o.o, ki je s svojimi enotami prisoten na celotnem ozemlju Slovenije. Ker na to temo v podjetju ali izven njega do sedaj ni bila narejena empirična raziskava, to pomeni, da bo naša prva na tem področju in v takem obsegu. Glavni namen naloge je predstaviti teoretičen vidik organizacijske kulture v podjetjih, pojasniti pojav in pomen fenomena kulture ter predstaviti tipologijo, na podlagi katere smo z ustreznimi orodji empirično ugotovili organizacijsko kulturo v podjetju in, posledično pogledali kakšne so možnosti za njene morebitne praktične izboljšave v prihodnji praksi. Cilj je odkriti kakšna je organizacijska kultura oziroma kateri tip organizacijske kulture prevladuje v podjetju, za kar smo uporabili že uveljavljeni in zadostno preverjeni Cameronov in Quinnov vprašalnik. Zanimalo nas je ali se bodo pokazale statistično značilne razlike med posameznimi poslovnimi enotami, kot tudi to, ali obstajajo kvalitativno-vsebinske razlike v dojemanju organizacijske kulture med direktorji poslovnih enot in delavci. V ta namen smo opravili še kvalitativno empirično raziskavo z direktorji poslovnih enot s pomočjo poglobljenih intervjujev. Sledila je analiza pridobljenih primarnih podatkov iz anketnih vprašalnikov in intervjujev ter predstavitev in interpretacija pridobljenih rezultatov. Naša domneva, da bomo odkrili precejšnje razlike med posameznimi poslovnimi enotami iz različnih regij Slovenije se je samo delno uresničila, saj smo lahko potrdili le eno od štirih hipotez. Končni rezultat našega prizadevanja je lahko tako osnova za nadaljnje empirične študije v akademskem okolju kot tudi sporočilo menedžmentu velikih podjetjih za boljše razumevanje raziskovanega fenomena in potencialno vodilo za sprejemanje nadaljnjih korakov v vsakdanji poslovni praksi.
Ključne besede: kultura, subkulture, organizacijska kultura, pošta, management, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 1505; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,80 MB) |
15. Vpliv Bolonjske reforme na migracijske tokove s poudarkom na begu možganov : primer Slovenije, Avstrije in NemčijeJernej Kus Ambrož, 2019, magistrsko delo Opis: Vse bolj prisotna globalizacijska politika vpliva na vedno lažjo mobilnost posameznikov, tudi najvišje izobraženih. Namen magistrskega dela je bil na podlagi preučitve primarnih in sekundarnih virov ter opravljene kvalitativne raziskave preveriti v kolikšni meri instrumenti mobilnosti bolonjskega sistema vplivajo na migracijske tokove. Pri tem smo se osredotočili na migracije najbolj izobraženih strokovnjakov, torej na t. i. beg možganov. Podrobneje smo preučili razvoj slovenskega sistema izobraževanja pred in po sprejetju bolonjskega sistema. Večji poudarek smo namenili instrumentom mobilnosti in raziskovanju bega možganov ter naredili primerjavo med tem, kako rešujejo beg možganov ob Sloveniji še v dveh razvitih evropskih državah Avstriji in Nemčiji. Zastavljeni hipotezi smo potrdili tudi na podlagi kvalitativnega raziskovanja, v katerem smo opravili usmerjen intervju z izobraženimi respondenti, ki živijo in delajo v tujini. Ugotovili smo, da mobilnost znotraj terciarnega izobraževanja vpliva na to, da lahko posameznik spozna tujino in olajša kasnejšo zaposlitveno migracijo. Vendar beg možganov ni problem le Slovenije in drugih držav nove Evrope. Z njim se srečujejo tudi v drugih državah stare Evrope. V primerjavi s Slovenijo, sta Avstrija in Nemčija neprimerno bolj aktivni tako na področju preprečevanja bega možganov kot tudi na področju menjave in kroženja možganov. V zaključku smo ugotovili, da tema bega možganov zaradi svoje kompleksnosti zahteva integralni pristop v katerega bi morali biti vključeni inštituti in raziskovalci iz vseh področjih, na katerih se reflektira pojav bega možganov.
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2019; Ogledov: 2518; Prenosov: 305
Celotno besedilo (2,73 MB) |
16. Mesto in vloga informacijskega sistema v velikem podjetju : diplomska nalogaMerlin Štamcar, 2018, diplomsko delo Opis: Informacijski sistemi so pomemben del velikih organizacij, saj lahko te z njimi uspešno poslujejo in nasploh delujejo. Informacijski sistemi poskrbijo za hrambo, obdelavo in prenos informacij. Zaposleni imajo tako z različnih delovnih mest dostop do informacij, ki jim olajšajo in skrajšajo čas dela. Vodstvo pa ima konstanten nadzor nad dogajanjem in poslovanjem organizacije. Namen diplomske naloge je raziskati obstoječo literaturo o informacijskem sitemu, predvsem pa mesto in vlogo tega v velikem podjetju. V okviru pričujoče naloge sem naredila tudi kvalitativno empirično raziskavo o tem, kakšno je stališče zaposlenih o njihovem informacijskem sistemu v velikem podjetju, kakšno vlogo mu predpisujejo, ali je sploh pomemben in na katero mesto bi ga postavili. Predstavitev rezultatov raziskave in njihova interpretacija sta bili podani v posebnem poglavju naloge. V zaključku je naveden tudi razmislek o prihodnosti informacijskih sistemov.
Ključne besede: informacijski sistemi, mesto, vloga, poslovanje, delovanje, organizacija, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2018; Ogledov: 2528; Prenosov: 187
Celotno besedilo (1,05 MB) |
17. Zaposlovanje mladih v Sloveniji : diplomska nalogaMartina Sever, 2017, diplomsko delo Opis: Zaposlitev mladim omogoči osamosvojitev, saj tako postanejo enakopravni člani družbe in si s tem omogočijo dosego ciljev, ki so si jih vnaprej zastavili. Osrednji problem zaposlovanja je mladinska brezposelnost. Mladi zaradi daljšega izobraževanja na trg dela vstopajo brez delovnih izkušenj in zato tudi težje dobijo zaposlitev. Imajo pa novejše, kompleksnejše znanje ter sklop spretnosti in kompetenc. Velik vpliv na zaposlovanje mladih je imela tudi gospodarska kriza. Namen diplomske naloge je pregled področja zaposlovanja mladih v Sloveniji. V teoretičnem delu so predstavljene osnove v zvezi z zaposlovanjem, dejavniki, ki vplivajo na zaposlovanje mladih, težave, s katerimi se srečujejo pri vstopu na trg dela, brezposelnost mladih ter ukrepi aktivne politike zaposlovanja. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati ankete, izvedene med mladimi, kjer so podani odgovori na vprašanja o vplivu gospodarske krize, metodah iskanja zaposlitve med mladimi, prednostih in slabostih mladih pri zaposlovanju ter mnenja mladih glede delovnih izkušenj.
Ključne besede: mladina, zaposlovanje, trg dela, brezposelnost, iskanje zaposlitve
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 4266; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,79 MB) |
18. Zagotavljanje kakovosti v Razvojno izobraževalnem centru Novo mesto : magistrska nalogaGregor Sepaher, 2017, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrske naloge je preučiti, kako ljudske univerze v Sloveniji zagotavljajo kakovost v izobraževanju odraslih. Kakovost je po splošnem prepričanju akademikov in praktikov eno izmed pomembnih področjih za delovanje vsake organizacije. Zaradi relativno širokega pojma kakovosti smo se v nalogi fokusirali predvsem na to, kako organizacije za izobraževanje odraslih opredeljujejo skrb za kakovost, kako oblikujejo vizijo in poslanstvo ter kako poteka strateško načrtovanje. Proučevali smo tudi, katere certifikate in modele kakovosti zasledujejo in ali so le-ti prepoznavni pri njihovem delu in jim nudijo nove priložnosti na trgu izobraževanja odraslih. Osredotočili smo se tudi na samo evalvacijo ter kako rezultate le-te vpeljujejo v nadaljnje izvedbe programov in projektov.
Ključne besede: kakovost, strateško načrtovanje, evalvacija, certifikati kakovosti, ljudska univerza, izobraževanje odraslih
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 2856; Prenosov: 166
Celotno besedilo (2,24 MB) |
19. |
20. |
