81. |
82. |
83. |
84. |
85. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z REZISTENTNO BAKTERIJO V BOLNIŠNIČNEM OKOLJUJernej Zakojč, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Rezistentne bakterije predstavljajo resno grožnjo v sodobnem zdravstvu, saj se učinkovito upirajo zdravljenju z antibiotiki. S celovitim pristopom k zdravstveni negi bolnikov z rezistentnimi bakterijami je mogoče doseči izboljšanje kvalitete oskrbe, zmanjšanje širjenja okužb in ohranjanje učinkovitosti zdravljenja v prihodnosti. Namen raziskave je bil raziskati zdravstveno nego bolnika z rezistentno bakterijo v bolnišničnem okolju, cilji pa so bili raziskati aktivnosti in izzive bolnikov v zdravstveni negi ter ugotoviti posebnosti, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri obravnavi bolnika z rezistentno bakterijo v bolnišničnem okolju.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe teoretičnega dela so bili zbrani primarni in sekundarni viri, pridobljeni iz podatkovnih baz (Cobiss, CINAHL, PubMed, ResearchGate, Google Učenjak). Podatke za raziskavo smo zbrali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, ki je vključeval 6 medicinskih sester z različnih bolnišničnih oddelkov, starejših od 25 let in z vsaj dvema letoma delovnih izkušenj v kliničnem okolju.
Rezultati: Anketiranci navajajo, da so najpomebnejše aktivnosti zdravstvene nege individualizirani načrti zdravstvene nege glede na vrsto in mesto okužbe z rezistentno bakterijo, dosledno upoštevanje priporočil stroke, skrb za nego rane koloniziranega bolnika, izobraževanje zaposlenih, pacientov in njihovih družin, kakovostno čiščenje in razkuževanje, omejena izbira antibiotikov ter preprečevanje njihove prekomerne rabe in zmanjševanje strahu pred okužbo izvajalcev zdravstvene nege.
Razprava: Ugotovili smo, da je pri izvajanju zdravstvene nege bolnika z rezistentno bakterijo v bolnišničnem okolju ključna uporaba osebne varovalne opreme, prav tako pa dosledno izvajanje higiene rok, individualni pristop, personaliziran načrt zdravstvene nege, izvedba ustrezne osamitve, ločevanje čistih in nečistih poti ter neprestano izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege. Vse to je bistveno za doseganje najboljših rezultatov v smislu zdravljenja in preprečevanja širjenja bolnišničnih okužb.
Ključne besede: zdravstvena nega, bolnik, rezistentna bakterija, antibiotik
Objavljeno v ReVIS: 31.10.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (2,21 MB) |
86. VIDIK ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKA PO POŠKODBI GLAVEKlaudija Štefanec, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Starostne spremembe pri starostnikih vodijo do hitrejših poškodb glave, medtem
ko fiziološke spremembe v možganih poslabšajo izide zdravljenja in otežujejo zdravstveno
nego. V nalogi smo opisali izzive zdravstvene nege, preučili najpogostejše negovalne
diagnoze, opredelili ključne življenjske aktivnosti ter raziskali vlogo medicinske sestre pri
vključevanju svojcev v obravnavo starejših po poškodbi glave. Namen raziskave je bil preučiti
različne vidike zdravstvene nege starejših po poškodbi glave.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo
deskriptivne metode. Za empirični del so bili zbrani in analizirani podatki, pridobljeni s tehniko
intervjuvanja z vnaprej pripravljenimi vprašanji. V raziskavo smo vključili šest izvajalcev
zdravstvene nege z delovnimi izkušnjami pri obravnavi starostnikov s poškodbo glave.
Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom strokovne in znanstvene literature domačih in
tujih avtorjev. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBISS, PubMed, Google Učenjak in
ScienceDirect.
Rezultati: Izzivi medicinskih sester so prepoznavanje simptomov poškodb glave,
preprečevanje zapletov in padcev, spodbujanje rehabilitacije, prilagajanje oskrbe individualnim
potrebam ter sodelovanje z multidisciplinarnim timom in družinami. Negovalne diagnoze, ki so
prisotne pri starejših s poškodbo glave, so: zmanjšana sposobnost prilagoditve znotraj lobanje,
tveganja za neučinkovito prekrvavitev možganov, aspiracijo, neučinkovit dihalni vzorec,
okužbo in akutno bolečino. Najpogosteje izvajane življenjske aktivnosti so spremljanje vitalnih
funkcij, aplikacija zdravil, pomoč pri osnovnih dejavnostih in preprečevanje zapletov, ki so
prilagojene posamezniku in temeljijo na teoriji Virginie Henderson. Medicinske sestre svojce
informirajo, izobražujejo, jim dajejo čustveno podporo, jih koordinirajo in motivirajo.
Razprava: Medicinske sestre imajo izjemno pomembno vlogo pri oskrbi starostnikov s
poškodbo glave. Svoje delo opravljajo z visoko mero predanosti in strokovnosti, pri čemer se
vsakodnevno srečujejo z različnimi izzivi. Na podlagi celovite ocene potreb posameznika
postavljajo prilagojene negovalne diagnoze, hkrati pa izvajajo vseh 14 temeljnih življenjskih
aktivnosti po modelu Virginie Henderson. Kot ključni povezovalni člen med starostnikom,
njegovimi bližnjimi in multidisciplinarnim timom zagotavljajo celostno obravnavo ter prispevajo
k izboljšanju kakovosti življenja in okrevanju starostnikov.
Ključne besede: Zdravstvena nega, celostna oskrba, poškodba glave, starostnik, svojci.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,51 MB) |
87. VKLJUČENOST PACIENTA Z OSTEOPOROZO V CELOSTNO OBRAVNAVOJan Golob, 2024, ni določena Opis: Osteoporoza je metabolna kostna bolezen, ki se odraza v zmanjsanju kostne jakosti in mase, kar povecuje tveganje za zlome. Samo na Slovenskem na letni ravni zabelezimo skoraj 17.000 osteoporoznih zlomov. Problem osteoporoze je, da se prvi znaki te obicajno pojavijo sele ob zlomu kosti, kar otezuje zgodnjo diagnozo - bolezen zato imenujemo tudi tiha bolezen. Namen raziskave je bil raziskati vkljucenost pacienta z osteoporozo v celostno obravnavo, cilji pa so bili, da ugotovimo, v koliksni meri pacienti z osteoporozo vedo, kaj vkljucuje celostna obravnava pacienta z osteoporozo, in kako je pacient z osteoporozo obravnavan po postavitvi diagnoze. Hkrati pa smo zeleli v ciljih raziskati, v koliksni meri je pacient z osteoporozo delezen celostne obravnave, in ugotoviti pomanjkljivosti pri obravnavi pacienta z osteoporozo.
Ključne besede: Pacient, osteoporoza, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,14 MB) |
88. ZDRAVSTVENA NEGA OSKRBOVANCA Z DEMENCOLana Mohorič, 2024, ni določena Opis: Demenca je kronična bolezen, ki vpliva na spomin, razmišljanje in vedenje ter vodi v postopno izgubo samostojnosti. Zdravstvena nega oseb z demenco zahteva celosten pristop, ki vključuje sodobne metode oskrbe. Terapevtska komunikacija poudarja empatičen in razumevajoč odnos, medtem ko validacija temelji na priznavanju občutkov in doživljanja oskrbovancev. Snoezelen metoda ustvarja sproščujoče okolje z uporabo multisenzoričnih dražljajev, glasbena terapija pa spodbuja čustveni izraz in pomiritev. Remotivacijska terapija krepi samospoštovanje in motivacijo, medtem ko biografski pristop temelji na vključevanju življenjskih zgodb oskrbovanca za bolj prilagojeno in spoštljivo oskrbo. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno nego oskrbovancev z demenco.
Ključne besede: demenca, oskrbovanci z demenco, zdravstvena nega, metode oskrbovanja
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1013,80 KB) |
89. |
90. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVLJENJU SHIZOFRENIJE S HALOPERIDOLOMLili Merlinn, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Ena od težjih psihiatričnih bolezni je shizofrenija. Za medikamentozno zdravljenje te bolezni se uporabljajo antipsihotiki, ki so bili odkriti v 50-tih letih 20. stoletja. V skupino 1. generacije antipsihotikov med drugim sodi haloperidol, ki se poleg ostalih indikacij uporablja za zdravljenje shizofrenije. Deluje na principu antagonizma dopaminskih receptorjev D2. Kompetenca medicinske sestre je varna aplikacija zdravil, zato je bil namen raziskave opredeliti njeno vlogo pri zdravljenju shizofrenije s haloperidolom.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Intervjuvanih je bilo 6 izvajalcev zdravstvene nege, ki imajo različno dolgo delovno dobo na področju psihiatrije in se srečujejo s pacienti s shizofrenijo. V vzorec so bili zajeti zaposleni v zdravstveni negi na različnih nivojih zdravstvenega varstva.
Rezultati: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da intervjuvanci zelo dobro poznajo učinke haloperidola in relativno dobro njegovo farmakokinetiko. Z aplikacijo haloperidola pri pacientih s shizofrenijo se srečujejo različno pogosto, odvisno od delovnega mesta. Njihove izkušnje kažejo, da je haloperidol zelo učinkovito zdravilo, ima pa več izraženih neželenih učinkov, ki terjajo skrbno opazovanje oziroma ocenjevanje psihofizičnega stanja pacienta. Intervjuvanci se zavedajo široke vloge medicinske sestre pri zdravljenju shizofrenije s haloperidolom in so jo opredelili na ožji del, ki je neposredno vezan na aplikacijo zdravila ter širši del, ki vključuje sodelovanje z zdravnikom, dokumentiranje, skrb za varnost in pravočasno reakcijo ob zapoznelih neželenih učinkih haloperidola. Zavedajo se nevrotoksičnosti zdravila, vendar dajejo prednost trenutnemu lajšanju pacientovih težav. Etične dileme so v raziskovalnem vzorcu prisotne pri posameznikih predvsem v povezavi s pacientovim odnosom do haloperidola in njegovega odmerka. Rešujejo jih medicinske sestre same ali pa ostajajo nerazrešene.
Razprava: Kakovostna zdravstvena oskrba pacientov s shizofrenijo vključuje varno aplikacijo antipsihotikov. V kolikšni meri se pacientom predpisuje haloperidol, je domena zdravnikov, vendar lahko medicinska sestra s svojimi opažanji delno vpliva na odmerek medikamentozne terapije. V okviru zdravstvene nege je pomembno dobro opazovanje pacienta in sodelovanje z zdravnikom, prav tako zdravstvenovzgojno delo s pacientom in svojci. Dobro poznavanje delovanja zdravila je velika prednost in omogoča pravočasen strokovni odziv in predvidevanje možnih zapletov. Z etičnimi dilemami, ki spremljajo aplikacijo haloperdiola, se medicinske sestre spopadajo različno; v primeru moralne stiske bi potrebovale podporo in varno okolje, da bi to svobodno izrazile v timu.
Ključne besede: shizofrenija, medicinska sestra, zdravstvena nega, haloperidol
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,60 MB) |
