11. Prometna signalizacija kot sistem upravljanja prometne varnosti : magistrsko deloBoštjan Kragelj, 2023, magistrsko delo Opis: Prometna signalizacija kot sistem upravljanja prometne varnosti predstavlja enega večjih in hkrati enega bolj spregledanih državnih upravnih sistemov. Zaznavamo njeno pojavnost, vendar jo velikokrat »spregledamo«, saj je ne želimo razumeti kot sistematično urejen upravni aparat, pač pa le kot družbeno normo organiziranosti prometne varnosti. Pričakovana ravnanja smo tako ponotranjili, da so postala del nas. Prometna signalizacija je v osnovi razumljiva. Uporabniku daje vtis, da se ne spreminja in je vedno enaka. Kljub temu predstavlja živo materijo, ki se spreminja in nadgrajuje. Ker prometna signalizacija sama zase nima nikakršnega smisla, smo jo v magistrskem delu umestili v kontekst cestne infrastrukture in avtomobilskega prometa. V magistrskem delu smo odgovarjali na dve raziskovalni vprašanji. Zanimalo nas je, kako se je prometna signalizacija razvijala skozi čas in na kakšen način je v posameznem zgodovinskem obdobju nagovarja uporabnika. Za odgovor na prvo vprašanje smo raziskali razvoj prometne signalizacije od njenih (pra)zgodovinskih začetkov do danes. Raziskavo smo aktivneje usmerili v obdobje zadnjih 120 let, saj se je normativno urejanje prometne signalizacije resneje začelo šele konec 19. oziroma v začetku 20. stoletja. Za odgovor na drugo raziskovalno vprašanje, tj. o načinu nagovarjanja prometne signalizacije, smo izvedli terensko raziskavo. Opravili smo video snemanje treh cestnih odsekov v skupni dolžini približno 400 kilometrov. S statistično analizo video posnetkov, z analizo slovenske banke cestnih podatkov ter z analizo zgodovinskega razvoja v smislu oblikovnih, barvnih in drugih dizajnerskih rešitev je raziskava podala večplastne odgovore. Pokazala se je soodvisnost tridimenzionalnega razvoja prometne signalizacije, cestne infrastrukture in avtomobilske industrije. Interpretacija odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji kaže na nujnost razlogov za nastanek in organiziranje prometne signalizacije ter je hkrati pokazatelj živosti raziskovanega področja. Magistrsko delo je izvirno, saj literature, ki bi raziskovala zgodovinski razvoj in odnos do uporabnika, ni. Rezultati magistrskega dela so uporabni za vse, ki jih zanima razumevanje prometne signalizacije skozi njeno pojavnost. Prometna signalizacija kot sistem upravljanja prometne varnosti mora uporabniku služiti kot jasen in učinkovit instrument, zato je nujno, da je njena sporočilnost razumljena kot univerzalen jezik.
Ključne besede: prometna signalizacija, prometni znak, vertikalna prometna signalizacija, horizontalna prometna signalizacija, upravljanje prometne varnosti, zgodovina prometne signalizacije
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 576; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (12,75 MB) |
12. |
13. Športno pravo in stave na podlagi notranjih informacij : diplomsko deloNika Jerković, 2022, diplomsko delo Opis: Šport je danes več kot le sredstvo sprostitve. Njegova funkcija dobiva skozi razvoj tehnologije in gospodarstva vedno večje razsežnosti in zato je šport našel svoj prostor tudi v evropski zakonodaji. Vendar zaradi njegove popularnosti in atraktivnosti vedno več posameznikov spremlja tekmovanja tudi zaradi stav. Skozi analizo bom predstavila problematiko stav, njihovo regulacijo, meje zlorabe le-teh in predvsem pomen odločitev na šport v posamezni zadevi. Ker je v slovenskem jeziku na voljo zelo malo literature na temo športnega prava, sem s pomočjo interneta izbrala različno tujo literaturo, strokovne članke, mnenja ter odseke elektronskih knjig s tega področja. S pomočjo deskriptivne metode bom predstavila svoje ugotovitve o razvoju športnega prava, zastavljeno hipotezo pa bom preverila s pomočjo komparativne ter induktivne in deduktivne metode. Raziskovalno vprašanje, ki ga bom analizirala, je primerjava sankcij, ki so doletele vse tri nogometaše zaradi kršitev pravil Angleške nogometne zveze. V zadevi Barton je športnik stavil tudi na tekme svojega kluba, v katerih je nastopil sam, g. Sturridge je podal prijatelju jasna navodila, kako staviti, g. Trippier pa ni nikoli izrecno podprl ali nagovarjal prijateljev, da stavijo. V takšnem vrstnem redu se, po mojem mnenju, tudi vrstijo sankcije igralcev. Ali hipoteza drži, bom preverila skozi analizo omenjenih zadev.
Ključne besede: šport, razvoj športnega prava, korupcija v športu, stave, stave na podlagi notranjih informacij
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 707; Prenosov: 43
Celotno besedilo (706,59 KB) |
14. Priznanje držav v Republiki Sloveniji : primer Kosova in PalestineTea Prah, 2022, ni določena Opis: Magistrsko delo obravnava državo kot subjekt mednarodnega prava. Podrobneje preuči proces njenega nastanka in priznanja kot osrednjega koncepta, s poudarkom na postopku priznanja držav v Republiki Sloveniji. Z opisno metodo smo sprva predstavili vse kriterije, ki so potrebni za nastanek države po mednarodnem pravu ter opredelili ključni teoriji, ki se uporabljata v doktrini priznanja držav. Ob tem smo ugotavljali povezavo med priznanjem državnosti in vlade ter načelom pravice naroda do samoodločbe. S pomočjo deskriptivne metode smo obrazložili postopek priznanja držav v Republiki Sloveniji, nato pa smo z uporabo primerjalne metode raziskali ureditev tega vprašanja v nekaterih drugih državah ter te ugotovitve primerjali z ureditvijo pri nas. Izbrali smo dve študiji primera in z uporabo zgodovinske metode sprva orisali njuno ozadje. Priznanje Kosova kot neodvisne in suverene države v Republiki Sloveniji smo predstavili kot primer dobre prakse priznanja, kjer je bil postopek priznanja opravljen v skladu z ustaljeno prakso. V drugem primeru, ko je šlo za poskus priznanja Palestine, pa postopek priznanja ni potekal ustaljeno in tudi po številnih poskusih ni uspel. S pomočjo induktivne metode smo konkretne rezultate raziskovanja na podlagi študije omenjenih primerov posplošili in dokazali, da razlogi za neuspele poskuse priznanja, v konkretnem primeru Palestine, niso le vsebinske in politične narave, temveč deloma tudi tehnične in izhajajo iz pomanjkljivega načina ureditve postopka, predvsem pa neupoštevanja ustaljene prakse, ki ji Republika Slovenija sledi pri postopku priznanja novih držav.
Ključne besede: mednarodno pravo, nastanek države, postopek priznanja, Belgija, Francija, Nemčija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 667; Prenosov: 63
Celotno besedilo (932,39 KB) |
15. Svoboda izražanja na Twitterju: študij primerov VSRS II Ips 75/2019 in VSRS II Ips 22/2021 : magistrsko deloUrša Ravnikar Šurk, 2022, magistrsko delo Ključne besede: svoboda izražanja, svoboda izražanja na Twitterju, osebnostne pravice, javne osebe, politično izražanje, standard povprečenega bralca, zastraševalni učinek, vrednostna sodba, argument precedensa
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 883; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,33 MB) |
16. Pravosodni policist – rizično delo v slovenskih zaporih : magistrsko deloStanislav Strajnar, 2022, magistrsko delo Opis: Zapor je totalna organizacija, v katero se namešča osebe, ki so storile kaznivo dejanje - zaporniki. Zapor lahko opredelimo kot prostor bivanja skupin ljudi, ki so za daljši čas odrezani od družbe. Že od začetka zgodovine so morali znotraj družbe poskrbeti za ljudi, ki so rušili postavljeni družbeni red. Toda z razvojem pravne države so kazni telesa spremenili v kazen odvzema temeljih človeških pravic. To predvsem poteka z odvzemom človekove osnovne pravice – biti svoboden. Zaporniki se z vsakodnevnimi rutinami srečujejo na različne načine. Nekaterim, predvsem povratnikom in specialnim povratnikom, je delo, režim, hišni in dnevni red že znan, tistim, ki se znajdejo za rešetkami prvič, pa lahko vse omenjeno predstavlja zelo velik problem. S problemi, ki jih take osebe imajo, prenašajo na osebje, ki je tam zaposleno. Vsekakor je v vsakem zaporu poskrbljeno, da se na nivo pomoči lahko računa na psihološkem, sociološkem, zdravstvenem, kakor tudi na varnostnem področju. Med socialnimi delavci, psihologi, pedagogi, zdravstvenimi delavci, inštruktorji, imajo pomembno vlogo pri prestajanju kazni zapornika tudi pravosodni policisti, ki za zaprte osebe skrbijo podnevi in ponoči. Pri svojem delu se po navadi ne počutijo preveč utrujeni ali fizično izčrpani, dolgoletno in dolgotrajno delo pa vsekakor na pravosodnem policistu pusti posledice, predvsem na psihološkem počutju in psihofizičnem stanju. Vse prevečkrat se pojavljajo provokacije, verbalni in neverbalni napadi, v zadnjem času pa posamezni zaporniki na predrzen način tudi fizično napadajo pravosodne policiste. Znano je, da je delo pravosodnih policistov pod drobnogledom vsakega vodstva zavoda, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij RS, Ministrstva za pravosodje, kakor tudi drugih mednarodnih skupin, ki se zavzemajo za zaščito in varovanje zaprtih oseb. Kljub temu da delo pravosodnega policista ni fizično obremenjujoče, rutinsko delo po navadi preseneti še tako izkušenega delavca, da je lahko v nevarnosti tudi njegovo življenje. Sam izraz rizično delo pomeni, da gre za odstopanje od nekaj normalnega na tvegano ter zato nevarno in varnostno zahtevno delo. Zaporniki ocenjujejo dober ali slab zapor pretežno po pravosodnih policistih, ki se je do leta 2008 imenoval paznik v zaporu.
Ključne besede: zapor, kaznovanje, svoboda, človekove pravice, varnost, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, pravosodni policist
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 852; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,03 MB) |
17. Sodbe Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in obveznost njihovega izvrševanja : magistrsko deloNuša Otorepec, 2022, magistrsko delo Opis: Dandanes se s človekovimi pravicami srečujemo skoraj na vsakem koraku in so sestavni del našega življenja. Skozi zgodovino so se človekove pravice, kot jih poznamo danes, razvijale postopoma, predvsem zaradi grozot, ki so se dogajale med vojno in po njej. Uveljavljanje in varovanje človekovih pravic se vsakodnevno spreminja in prilagaja, zato najverjetneje ne bo nikoli končana naloga. Odgovornost za učinkovitejše varovanje in uresničevanje človekovih pravic je tako na strani politike kot tudi posameznika, da sprejmejo ustrezne ukrepe, spremenijo zakonodajo za dobrobit vseh nas. Evropsko sodišče za človekove pravice je Sloveniji prineslo veliko pozitivnega, predvsem z vidika pravičnosti, kljub temu da je obremenilo proračun in ugled. Temeljni namen magistrskega dela je obravnava problematike izvrševanja sodb Evropskega sodišča, ki je eden izmed najbolj problematičnih delov evropskega sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija bo morala v dobrobit vseh ljudi, predvsem najbolj ranljivih skupin, stremeti k uresničevanju EKČP in izvrševanju sodb ESČP. Glede na zadnje statistike, ki kažejo, da se Slovenija uvršča v skupino držav z najmanjšim številom neizvršenih sodb ESČP, le-ta velja med državami članicami Sveta Evrope za državo, ki si konsistentno prizadeva za izboljšanje izvrševanja sodb ESČP, za kar uživa precejšen ugled. V magistrskem delu je podana strategija za učinkovito izvrševanje sodb ESČP, pri čemer ima bistveno vlogo izobraževanje vseh vpletenih deležnikov o pomenu EKČP in ESČP, saj bomo le tako zagotovili stabilno in zaupanja vredno okolje. Država bi morala pokazati večje zanimanje na področju izobraževanja o pomenu EKČP in ESČP, vendar je treba poudariti, da je odgovornost na vsakem posamezniku.
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko sodišče za človekove pravice, izobraževanje, Svet Evrope, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 815; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,29 MB) |
18. Kako občine pri kategorizaciji cest na zasebnih zemljiščih kršijo ustavna načela in iz njih izpeljano načelo zaslišanja strank : diplomsko deloAleksandra Turk, 2022, diplomsko delo Opis: Si predstavljate, da se vozite po občinski cesti, zemljišče, na katerem je ta cesta, pa je v zasebni lasti? Takšnih občinskih cest in poti, ki so jih občinski sveti z odloki kategorizirali, pravne razlastitve pa niso izpeljali, je v naši državi skoraj 15 tisoč kilometrov. Avtorica pričujočega članka zato išče pojasnila, kako je v pravični demokratični državi takšno množično kršenje človekovih pravic sploh mogoče. Kako so lahko lokalne skupnosti lastnike zemljišč, na katerih so občinske ceste in poti, dejansko razlastile, pravno pa ne? In kako so lahko ceste kategorizirale mimo vključitve lastnikov zemljišč v upravne postopke? Avtorica skuša pri iskanju pojasnil tudi potrditi predpostavke, kako bi lahko začela vsakokratna vlada v okviru nadzornih pooblastil ta sramotni madež polpretekle zgodovine brisati z zahtevami občinam o predčasni razrešitvi županov in občinskih svetov (hipoteza 1), poleg tega bi lahko množično kršenje človekovih pravic pri kategorizaciji občinskih cest preprečila s posebnim zakonom in finančno pomočjo občinam (hipoteza 2). Ne nazadnje; ena ključnih ovir za ureditev lastninskih razmerij pri kategorizaciji občinskih cest je manko finančnih sredstev za izplačilo odškodnin ali odkup zemljišč (hipoteza 3). Poleg tega občine niso sposobne brez dodatne strokovne pomoči urediti lastništva zasebnih zemljišč, na katerih so kategorizirale občinske ceste (hipoteza 4). Prav zato toliko bolj preseneča, da Ustavno sodišče RS od zakonodajalca ni zahtevalo zakonodajne ureditve tega področja, saj bi s tem lahko pretrgalo z množičnimi kršitvami temeljnih ustavnih načel in načela zaslišanja strank, ki ima v upravnih postopkih posebno velik pomen. (hipoteza 5)
Ključne besede: pravica do zasebne lastnine, javna korist, kategorizacija občinskih cest, odkup zemljišča/razlastitev, kupnina/odškodnina, ustavna načela, načelo zaslišanja stranke, nespoštovanje ustavnih odločb, človekovo dostojanstvo, vladavina prava
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2022; Ogledov: 913; Prenosov: 58
Celotno besedilo (729,79 KB) |
19. Vloga javne radiotelevizije v sodobni demokratični družbi : magistrsko deloVeronika Kvaternik, 2021, magistrsko delo Opis: Javna radiotelevizija je množični medij v službi celotne javnosti, njeno delovanje pa je tesno povezano z ustavno demokracijo in uresničevanjem človekovih pravic, v ospredju katerih je pravica do svobode izražanja. Vloga sodobne javne radiotelevizije ni zgolj v tem, da informira, izobražuje, skrbi za jezik in kulturo ter zabava, temveč ima še posebno poslanstvo, ki je v tem, da spodbuja demokratične vrednote, vladavino prava in socialno kohezijo. Takšno vlogo ji pripisuje Svet Evrope, povezava med javno radiotelevizijo in demokratičnimi, socialnimi in kulturnimi potrebami družbe ter zahtevami medijskega pluralizma pa izhaja tudi iz pravnega reda Evropske unije. Javni mediji so značilnost evropskega dualnega medijskega sistema, v katerem poleg komercialnih medijev delujejo še javni, ki so večinoma financirani iz javnih sredstev. Stabilno in zadostno financiranje za javno radiotelevizijo pomeni, da lahko deluje neodvisno od političnih in gospodarskih vplivov, pri čemer večina vsebin, ki jih ponuja, ni komercialno naravnana. Zaradi kulturnih in političnih razlik med državami EU je na tem področju težko vzpostaviti enotno politiko, zavezujoče določbe prava EU se nanašajo le na področje financiranja. Obstajajo pa določene skupne vrednote, ki jih je v obliki načel v svojih dokumentih sprejel Svet Evrope. Te služijo kot pomoč sooblikovalcem medijske politike in kot argumenti v odločitvah najvišjih sodišč, kadar odločajo o kršitvah svobode izražanja zaradi posegov v novinarsko in uredniško svobodo, in v primerih, ko je ogrožena finančna ali institucionalna neodvisnost javnega medija. Programi javne radiotelevizije morajo zagotavljati različne in kvalitetne vsebine, ki morajo odražati družbeno raznolikost, tako kulturno kot politično, javnost pa ima pravico, da takšne vsebine zahteva. Varuh pravic gledalcev in poslušalcev je institut, ki bi lahko prispeval k učinkovitejšemu sodelovanju z javnostjo
Ključne besede: javna radiotelevizija, svoboda izražanja, javnost, javni interes, medijski pluralizem, varuh pravic gledalcev in poslušalcev
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 1003; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,01 MB) |
20. Problematika parkirnih mest za invalide v povezavi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami : magistrsko deloEma Grbić, 2021, magistrsko delo Opis: Večina družb je v preteklosti invalide izključevala iz družbenega življenja na več področjih. Še vedno so invalidi pogostokrat obravnavani diskriminatorno, kar predstavlja problem družbe in njenega mišljenja. Velik napredek v družbi smo dosegli s tem, ko se je opustil zgolj medicinski vidik obravnave invalidov in se je pojavila miselnost socialnega pogleda na invalide ter njihovo potrebo po socialni vključenosti v družbo. Živimo v obdobju, ko sta življenje in zdravje ljudi, med njimi še posebej invalidov, obravnavana z dokumenti na državni ter svetovni ravni in se uveljata kot temeljna človekova svoboščina. V magistrskem delu smo za povzemanje strokovnih terminov in pojasnjevanje zakonskih aktov uporabili primerjalnopravno metodo, metodo analize, sintetično in deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo uporabili metodo opazovanja, s katero smo opazovali parkirna mesta, rezervirana za invalide, v Mestni občini Kranj, in metodo anketiranja. Ankete smo razdelili vsem krovnim organizacijam po Sloveniji, ki so jih nato razposlale invalidom. Vzorec opravljenih anket je zajemal 365 anketirancev. Invalidi sodijo v skupino ranljivih oseb, zato so namen in cilji naše raziskave, da s pomočjo različnih metodoloških pristopov izbrane pravice, kamor sodi parkiranje na mestih, rezerviranih za invalide, predstavimo in prikažemo njihove kršitve, ki sodijo v skupino kršenja človekovih pravic in svoboščin. Na podlagi opravljenih analiz smo podali predloge, ki bi omogočali izboljšave obravnavnega področja. V magistrskem delu smo proučevali zasedenost parkirnih mest, rezerviranih za invalide, v Mestni občini Kranj. V petih dneh opazovanja smo zasledili 200 kršiteljev. Menimo, da je potrebno z odlokom proporcionalno urediti višino kazni, saj se kršitelji ponavljajo, in urediti bližino parkirnih mest. Smiselno bi bilo urediti tudi parkirna mesta, rezervirana za invalide, glede na vrsto invalidnosti. Vsaka vrsta invalidnosti ima različne potrebe. Menimo, da so podani predlogi v zaključku smiselni in popolnoma uresničljivi. Cilje v magistrskem delu smo dosegli
Ključne besede: invalid, diskriminacija, parkirna mesta, človekove pravice, kršitev
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 864; Prenosov: 63
Celotno besedilo (628,94 KB) |
