31. Svoboda združevanja v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko deloDamjana Roblek, 2020, magistrsko delo Opis: Človekove pravice so predvsem v razvitem delu sveta postale samoumevne in zdelo se je, da nam jih nihče ne more vzeti. Vendar se je vse spremenilo, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. V Sloveniji sta bila sprejeta Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepoved gibanja zunaj občin, ob katerem smo se šele začeli zavedati, kako zastrašujoč pomen ima beseda omejitev. Omejitev gibanja in zbiranja sicer ni neposredno povezana s pravico do svobode združevanja, a jo močno zaznamuje. Z magistrskim delom želimo dokazati, da zakonska ureditev pravice v skladu z mednarodnimi standardi prinaša njeno učinkovito uresničevanje v praksi. Prav s proučevanjem te pravice lahko spoznamo stanje demokracije v zadevni državi. Ugledne evropske institucije, ki delujejo že več desetletij ter so v vseh letih pridobile veliko znanja in strokovnosti, so pripravile teoretična izhodišča o pravici do svobode združevanja, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice razvija in pojasnjuje skozi sodno prakso. Sodišče vedno poudarja, da mora biti omejitev te pravice upravičena in sorazmerna s ciljem, ki ga želi doseči, saj neupravičene omejitve človekovih pravic zapuščajo posledice tako v družbi kot pri posameznikih. Zaradi omejitev, ki jih doživljamo v času pandemije, si danes lahko predstavljamo, kako bi bilo živeti brez uživanja človekovih pravic, in močno upamo, da nismo ponovno na začetku poti.
Ključne besede: svoboda združevanja, združenje, predpisano z zakonom, politične stranke, sindikalne organizacije, verska združenja
Objavljeno v ReVIS: 04.02.2022; Ogledov: 845; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
32. Invalidnost in ponovna vključitev v delovni proces : magistrsko deloPetra Oblak, 2021, magistrsko delo Opis: Človekovo dostojanstvo ni odvisno od posameznikove psihofizične opredelitve, temveč mu pripada iz samega dejstva, da je človek. Zaradi svoje telesne in duševne prizadetosti invalidi uživajo posebno varstvo kot eno temeljnih pravic socialne varnosti. Dejstvo je, da so določene dobrine ugodnosti in tudi pravice, ki so sicer formalnopravno enako priznane vsem, invalidom pa so težje dostopne. Pozitivna dolžnost države je zagotovitev enakih dejanskih možnosti in enakega obravnavanja invalidov, da odpravi, premosti ali zmanjša ovire za neodvisno življenje njih ter njihovo enakopravno vključitev v družbo in delovni proces. Temeljni namen pričujočega magistrskega dela je obravnava pravic invalidov in zaposlovanje invalidov ter problematika uresničevanja le-teh v praksi. Vse to pa je predstavljeno v različnih zakonih. Pri uresničevanju pravic invalidov imajo pomembno vlogo delodajalci, saj je njihova glavna dolžnost in obveznost skrb za njihove pravice in interese, kot jim nalaga Ustava. Zaradi postopne uveljavitve zakonodaje se v Sloveniji ureja le tisti del problematike, ki jih družbe v določenih obdobjih različno zaznajo in razumejo. Skozi prakso novega sistemskega modela poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo je cilj ugotoviti vzroke in predlagati rešitve za neizkazano zanimanje vključitve v poklicno rehabilitacijo, pa čeprav ji zakonodaja pripisuje temeljno pravico. Nemčija, Nizozemska in Švedska različno urejajo pravico do poklicne rehabilitacije. Razlike so vidne pri ponovni vključitvi v delovni proces, ki se različno obravnavajo glede na njihov notranji pravni red posamezne države članice Evropske unije. Za zagotovitev celostne obravnave pravic invalidov in posledično uresničevanje le-teh v praksi sta ključna sodelovanje in večja ozaveščenost širše javnosti.
Ključne besede: invalidnost, brezposelnost, invalidsko zavarovanje, socialna varnost, poklicna rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2022; Ogledov: 1083; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,11 MB) |
33. Pravica do svobode gibanja ter pravica do svobode in varnosti v času epidemije : magistrsko deloSara Javornik, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sta predstavljeni dve pravici – svoboda gibanja ter svoboda in varnost. Vsak človek se s tema pravicama že rodi. Obe sta bili v razvitih državah v zadnjem desetletju nedotakljivi in spoštovani. Seveda so obstajale določene kršitve, ki so se reševale na nacionalnih sodiščih držav ter sodiščih za človekove pravice, vendar nič takšnega, kar bi vplivalo na širšo javnost. Obe pravici imata pravno podlago v številnih mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, in v ustavah držav članic EU in izven nje. V zadnjem letu in pol se je to spremenilo. Nastopila je epidemija, ki se je razširila na pandemijo, in s tem ogrozila obe zgoraj omenjeni pravici. Ta epidemiološka kriza je imela za posledico tudi močna poseganja v pravice in svoboščine. Ljudje so se kmalu zavedali, da pravice niso absolutne in so jim lahko za določen čas močno omejene. V letu in pol je nastalo precej sodne prakse na različnih stopnjah sodišč v različnih državah. V magistrskem delu je predstavljenih nekaj primerov sodne prakse, ki se navezujejo na omenjeni pravici in kako so sodišča sprejemala odločitve. Izpostavljeno je predvsem Ustavno sodišče.
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, epidemija, pandemija, COVID-19
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2022; Ogledov: 1253; Prenosov: 135
Celotno besedilo (768,15 KB) |
34. Analiza sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil – Dakir proti Belgiji : magistrsko deloŽan Žalec, 2021, magistrsko delo Opis: Vprašanja verske svobode, nošenja oz. prepovedi verskih oblačil in islamska radikalizacija postajajo vedno bolj pogosta v evropski in slovenski družbi. Že desetletje vse več evropskih držav sprejema omejitve glede nekaterih verskih oblačil, osredotočajo pa se predvsem na ženska islamska oblačila, kot so burka, hidžab in nikab. Glavni argumenti za prepoved teh oblačil vključujejo enakost spolov, varnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Bistvo raziskave v magistrskem delu je analiza zadnje sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil. V sodnem primeru Dakir proti Belgiji je gospa Dakir izpodbijala podzakonski akt, ki so ga sprejele tri belgijske občine. Le-ta je prepovedoval nošenje oblačil, ki zakrivajo obraz na javnih mestih, gospa Dakir pa je trdila, da ji ta določba omejuje pravico do veroizpovedi. Magistrsko delo temelji na pogovoru s strokovnjakom s področja verskih oblačil oz. s poslancem Državnega zbora mag. Brankom Grimsom. S pomočjo raziskovanja smo prišli do ugotovitve, da islamske verske prakse niso skladne z EKČP. Razlog, da lahko znotraj EU prihaja do različnih pravnih standardov, je pozitivno polje proste presoje, ki določa, da imajo nacionalna sodišča prosto presojo nekaterih pravic glede na kulturo in običaje na nekem regionalnem področju. Cilj magistrskega dela je vključevanje rezultatov analiz v vsakodnevno strokovno in laično razpravo. Poglobljena analiza zakonodaje držav Evropske unije na področju verskih oblačil bi lahko predstavljala odlično osnovo za pripravo zakonodaje na tem področju v Sloveniji.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija za človekove pravice, verska oblačila, islam, pozitivno polje proste presoje
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1201; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,53 MB) |
35. Protekcionizem na primeru Adria Airways : diplomsko deloZarja Bregant, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen protekcionizem na primeru ene in edine slovenske letalske družbe, ki je po 58 letih zaključila svoje poslovanje in razglasila začetek stečaja. Že precej časa sem aktivno spremljala dogajanje Adrie Airways, vse od časa, ko sem še kot osnovnošolka potovala na čarterskih letih na želene grške otoke. S časom sem začela sama potovati in posledično tudi sama kupovati letalske vozovnice, pri čemer se moj klik ob izbrani letalski vozovnici ni ustavil na ponudbi Adrie Airways. Drugi letalski prevozniki so me za dosti bolj ugodno ceno, za ne dosti slabše udobje in na destinacijo, ki je Adria Airways sploh ni imela v svoji liniji, prav tako pripeljali srečno. Temu je sledilo zanimanje, zakaj ima Adria Airways takšne cene, kaj jo drži 'nad vodo', čemu nimamo na Letališču Jožeta Pučnika velike ponudbe nizkocenovnih letov, predvsem pa, zakaj mi je bilo vedno tako znano to slovensko opevanje najboljše, predvsem pa naše letalske družbe. Skozi diplomsko delo sem s pomočjo različnih metod prišla do odgovorov na vsa vprašanja, ki sem si jih zastavljala že kar nekaj let. Poslovanje in zgodovino Adrie Airways sem natančno analizirala ter jo v določenih delih primerjala s še enim podobnim podjetjem, Muro d. d. Predvsem me je pri Adrii zanimala upravičenost državne pomoči ter kakšni so pogoji za obstoj te. Svobodna podjetniška pobuda je tista, ki pomaga ustvarjati konkurenčna podjetja in ekonomsko stabilne družbe, kar na koncu dela tudi povežem z, v začetku dela, zastavljenim raziskovalnim vprašanjem
Ključne besede: protekcionizem, Adria Airways, svobodna podjetniška pobuda, državna pomoč, prihodnost letalstva
Objavljeno v ReVIS: 16.07.2021; Ogledov: 1233; Prenosov: 115
Celotno besedilo (405,65 KB) |
36. Pravna ureditev prestopov nogometnih igralcev : diplomsko deloNik Šabec, 2020, ni določena Opis: Prestopi nogometnih igralcev se dogajajo med prestopnima rokoma, in sicer dvakrat na leto. Pravila, ki urejajo statuse igralcev, načine prestopov in druge povezane dejavnosti s prestopi, na mednarodni ravni določa FIFA, znotraj posameznih držav pa v skladu z njihovimi pravili še nacionalne nogometne zveze. V diplomskem delu so najprej na kratko predstavljeni zgodovina nastanka prestopov ter dve najpomembnejši odločitvi Sodišča EU, poleg tega so splošno predstavljene tudi bistvene značilnosti mednarodnih prestopov nogometnih igralcev. Bolj podrobno pa je prikazano, kako je s prestopi nogometnih igralcev v Republiki Sloveniji in kako je z drugimi instituti, ki pridejo v poštev pri prestopih nogometnih igralcev, kot so npr. posoja igralca, sklenitev pogodbe o profesionalnem igranju nogometa, zastopanje igralca ipd. Opisana so še pravila, ki imajo posreden vpliv na prestope igralcev, predvsem pravila UEFE glede financ in vzgoje mladih nogometašev. V zadnjem poglavju naloge je opisano, katere institucije in na podlagi česa so pristojne za reševanje sporov, ki lahko nastanejo med potekom prestopa. Končni cilj diplomskega dela je narediti opisno kompilacijo bistvenih pravnih pravil iz pravnih aktov, ki urejajo področje prestopov nogometnih igralcev, prav tako pa tudi predstaviti, katere pravne predpostavke in obveznosti mora določen klub izpolniti, da lahko igralec, ki vanj prestopa iz drugega, začne igrati zanj.
Ključne besede: igralec, pogodba o profesionalnem igranju nogometa, prestopni rok, nadomestilo za prestop, registracija, pravo in šport
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2021; Ogledov: 1401; Prenosov: 117
Celotno besedilo (525,02 KB) |
37. Prosta presoja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : doktorska disertacijaTine Jurič Klander, 2020, doktorska disertacija Ključne besede: prosta presoja, sodna praksa, načelo subsidiarnosti, Evropska unija, sodišča, mediji, svoboda, pluralizem, človekove pravice, restrikcije, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 1515; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,50 MB) |
38. Uresničevanje pravice do zdrave pitne vode na primeru kraškega vodonosnika : magistrsko deloMartina Stegel, 2020, magistrsko delo Opis: Voda je življenje. Voda je naravna dobrina, ki je bistvena za življenje, prav tako pa je ključna za uresničevanje temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, pravica do zdravega življenjskega okolja, pravica do človekovega dostojanstva itd. Gre za pravice, ki jih ni možno uresničevati brez vode, saj brez nje ni življenja. Zdrava pitna voda ni nekaj samoumevnega, ampak je v sodobnem času cenjena dobrina, ki mora biti kot taka tudi ustrezno priznana in varovana. V letu 2016 je bila pravica do pitne vode vpisana v 70.a člen Ustave RS, kar pomeni, da se zavedamo njene pomembnosti in nenadomestljivosti. Za zaščito pitne vode bi bilo treba spremeniti način življenja, vodne vire uporabljati bolj trajnostno ter zaščititi zaloge pred onesnaženjem. V magistrskem delu so v ospredje postavljeni kraški vodonosniki, ki v sebi skrivajo velike količine pitne vode in zagotavljajo pitno vodo za več kot polovico prebivalcev Slovenije. Kraški vodonosniki so zaradi svojih posebnosti zelo dovzetni za onesnaženja, zato bi jim morali nameniti posebno pozornost in jih ustrezno zavarovati. Dolgoročna in načrtna zaščita kraških vodonosnikov mora temeljiti na poznavanju njihovih posebnih značilnosti in strokovnih podlagah. Ureditev tega področja zahteva določene omejitve urbanizacije in omejitve človekovih dejavnosti, a je to nujno potrebno, če si želimo iz pipe natočiti kozarec dobre pitne vode.
Ključne besede: pravica do zdravega življenjskega okolja, pravica do pitne vode, onesnaževanje okolja in voda, kraški vodonosnik
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1505; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,62 MB) |
39. Uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenih : magistrsko deloEmanuela Eduard Muhić, 2020, magistrsko delo Opis: Lokacijski podatki v sodobnem času predstavljajo področje, kjer obdelava teh podatkov, pridobljena s pomočjo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, prinese številne koristi. Raznolikost ter prosta dostopnost GPS tehnologije daje vse več delodajalcem možnost, da jo lahko uporabijo za povečanje učinkovitosti delovnega procesa ter tudi za nadzor nad zaposlenimi, zaradi česar postaja vprašanje zasebnosti na delovnem mestu vse bolj kompleksno ter zanimivo. Obravnavana tema magistrskega dela je uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenih. Obdelavo osebnih podatkov na delovnopravnem področju ureja kar nekaj specialnih zakonov, medtem ko je uporaba GPS sistema v delovnih razmerjih prav posebno področje s številnimi %sivimi conami%, kjer obdelave osebnih podatkov (še) ne ureja noben zakon oziroma je v nacionalni zakonodaji pomanjkljivo urejena. Ker imajo delodajalci kot upravljavci osebnih podatkov v praksi precej težav glede pravilnega interpretiranja veljavne zakonodaje (ZDR-1, ZVOP-1, uredba GDPR itd.), se je v luči zastavljenih ciljev preučilo in predstavilo varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih s poudarkom na sledenju zaposlenim z uporabo GPS naprav ter obravnavalo konkretne primere s področja sledenja delavcem, kjer se je podrobneje posvetilo študiji primera uporabe GPS sledilne naprave za sledenje avtobusov v izbranem podjetju NOMAGO, d. o. o. Slednje je pripeljalo do različnih ugotovitev, kaj je namen spremljanja, oz. do odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji, ali je uporaba GPS sledilne naprave z vidika varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih sorazmeren ukrep ali preveč posega v pravice zaposlenih ter do katere mere je še dopustno, da delodajalec spremlja delavca na njegovi službeni poti glede na izbrane primere sledenja zaposlenim.
Ključne besede: GPS sledilne naprave, lokacijski podatki, upravljavec, varstvo osebnih podatkov, delovna razmerja, delavec, delodajalec
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1568; Prenosov: 156
Celotno besedilo (796,13 KB) |
40. Smernice Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu : diplomsko deloSnježana Barišić, 2020, diplomsko delo Opis: Človekove pravice so eden od temeljev pravne države, s katerimi mora biti skladna zakonodaja, življenje in delo v družbi. Razvijati so se začele skupaj z modernimi državami in jih v obliki mednarodnih konvencij prerasle. Med tem so državo prerasle velike gospodarske družbe, znotraj katerih ljudje delajo, te družbe pa vplivajo na življenja ljudi. Zato je vedno bolj pomembno dvoje: da se človekove pravice spoštujejo v gospodarstvu in ker je to globalizirano, da veljajo pravice po vsem svetu. V ta namen je Organizacija združenih narodov pripravila Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, Slovenija pa sprejela Akcijski načrt. Naloga se sprašuje, kako se v tem okviru spoštujejo ČP v gospodarstvu v Sloveniji. Analizira Smernice in jih primerja s slovenskim Akcijskim načrtom. Ugotavlja, da je zakonodajalec v Sloveniji kot posebej pomembne teme izluščil preprečevanje diskriminacije, varstvo okolja, varstvo temeljnih delavskih pravic in razvoj obveze skrbnega pregleda človekovih pravic. Primerja dobre prakse v tujih in slovenski gospodarskih družbah. Pri slednjih so predvsem tista v državni lasti posebej aktivna na tem področju, čeprav bi jih lahko bilo še veliko več. Na koncu naloga analizira tudi poročila varuha človekovih pravic. Na podlagi vseh teh analiz naloga ugotavlja, da se ČPvG v Sloveniji razmeroma dobro spoštujejo, da pa je še vedno prostor za izboljšave.
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, gospodarstvo, človekove pravice, poslovanje, spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1352; Prenosov: 128
Celotno besedilo (631,32 KB) |
