11. POSEBNOSTI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE ŽENSK V RAZLIČNIH OBDOBJIH IN PREHRANSKA PODPORA OB TEMManca Urana, 2021, diplomsko delo Opis: Specifika obravnave žensk izvira iz razlik v fiziologiji in delovanju ženskega ter moškega telesa. Anatomske in fiziološke posebnosti ter reproduktivna vloga ženske predstavljajo specifično zdravstveno področje, ki ga moramo v fizioterapiji upoštevati. S spremljanjem hormonskega stanja posameznice velikokrat najdemo racionalne odgovore na vedenjske značilnosti, čustveno odzivnost in nivo energije, ki pri ženskem telesu nihajo pogosteje. Pri tem ne izhajamo zgolj iz anatomskih razlik, temveč iz spolnih fizioloških sprememb, ki jih narekuje hormonski sistem. V diplomski nalogi je v prvem planu poudarjeno fiziološko hormonsko nihanje skozi žensko življenje. Drugo pomembno točko predstavljajo pogostejša obolenja, nelagodja, posledice hormonskega neravnovesja ter posledice nosečnosti. Zadnji, tretji sklop pa zajema angažiranost posameznice za lastno zdravje, kamor štejemo prehransko podporo, izogibanje negativnim dejavnikom, spanje in fizično aktivnost (kot preventiva ali zdravljenje že nastale situacije).
Ključne besede: Zdravje žensk, telesna dejavnost, hormoni, razlike med spoloma, prehranska podpora in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 16.11.2021; Ogledov: 1027; Prenosov: 81
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
12. |
13. Primerjava med različnimi generacijami gimnazijcev v poznavanju, razumevanju in kazalnikih čustvene inteligence : diplomska nalogaManca Kosmač Vrabec, 2020, diplomsko delo Opis: Čustva igrajo v posameznikovem življenju veliko vlogo. Vse bolj se prepoznava
pomembnost čustvene inteligentnosti, tako v zasebnem kot poslovnem življenju, ki vključuje
poznavanje in razumevanje lastnih čustev in čustev drugih, obvladovanje svojih čustev in
upravljanje z medosebnimi odnosi. V nalogi je predstavljeno, kako različni avtorji opredeljujejo
čustva, inteligentnost, čustveno inteligentnost in kako se je razumevanje slednje razvijalo skozi
zgodovino. V teoretskem poglavju predstavljamo tudi značilnosti različnih generacij -
generacije Y in generacije Z. V raziskavi nas je namreč zanimalo, ali različne generacije
mladostnikov različno poznajo, razumejo in samoocenjujejo kazalnike čustvene inteligentnosti.
Primerjali smo poznavanje, razumevanje in samoocenjevanje kazalnikov čustvene
inteligentnosti med gimnazijci iz leta 2013, ki pripadajo generaciji Y, in gimnazijci iz leta 2020,
ki pripadajo generaciji Z. Gimnazijci iz leta 2020 so pokazali višjo stopnjo poznavanja čustvene
inteligentnosti in višje ocenjevali pomembnost nekaterih njenih elementov (koristnost
razumevanja čustev drugih, poslušanja, poznavanja lastnih omejitev in sposobnosti in
sposobnost sodelovanja z drugimi na delovnem mestu). Pri samooceni kazalnikov čustvene
inteligentnosti so se gimnazijci iz leta 2020 v splošnem ocenjevali nekoliko višje kot gimnazijci
iz leta 2013, konkretno so se za statistično značilne izkazale razlike pri storilnosti,
samoobvladovanju, empatiji in družbenih spretnostih, pri samozavedanju in motivaciji pa
razlike niso bile statistično značilne.
Zadnji del naloge predstavi pomanjkljivosti te raziskave in morebitne možnosti za
popravke in razvoj. Glavne pomanjkljivosti predstavljajo velikost in reprezentativnost vzorca
iz leta 2013 in nekalibrirana anketa. Možnosti za nadaljnji razvoj je veliko, od širjenja raziskave
skozi druge generacije, do širjenja skozi druge države in kulture.
Ključne besede: čustva, inteligenca, čustvena inteligenca, gimnazijci, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 878; Prenosov: 80
Celotno besedilo (826,34 KB) |
14. Zadovoljstvo pri delu v javnem in zasebnem sektorju in njegovi vzroki : diplomska nalogaManca Sladoje, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih
otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal
določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili
pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja,
intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke
spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter
kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je
predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu.
Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova
pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo
tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne
obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši
spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko
aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč
popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost.
Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu
omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v
otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so
otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v
vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko
uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove
samostojnosti.
Ključne besede: zadovoljstvo, dejavniki, motivatorji, javni sektor, zasebni sektor, plače, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 871; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
15. |
16. Žvižgači v razmerju do javnega interesa : diplomsko deloManca Vules Hrvatin, 2020, diplomsko delo Opis: Živimo v dobi, v kateri so informacije orožje. Žvižgači so posamezniki, ki informacije, pridobljene ob delu, razkrijejo širši družbi oziroma javnosti, ker se jim to zdi moralno pravilno oz. ker je razkritje le-teh v javnem interesu. Zaradi svojih dejanj so nato po večini podvrženi preganjanju, socialni marginalizaciji, eksemplifikativnemu "maltretiranju", disciplinskim ali celo sodnim postopkom. Mediji imajo pomembno vlogo pri naznanjanju kršitev, saj se žvižgači v večini primerov obrnejo na njih za pomoč pri obveščanju javnosti o spornih ravnanjih. Družbena ureditev zahodne družbe temelji na demokratičnih in pravnih načelih, med katerimi ima javni interes pomembno vlogo, saj ta na načelni ravni ščiti posameznike pred nezakonitimi posegi države v njihove temeljne človekove pravice ter obratno, ščiti javnost pred nezakonitimi posegi posameznikov ali manjših skupin (politike) v pravice širše družbe. Žvižgači se v družbi pojavijo kot refleks na nespoštovanje in neupoštevanje temeljnih demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic. S svojim delom se trudijo, da bi osvetlili nezakonita in sporna ravnanja, ki so v nasprotju z načeli demokratične družbe. Žvižgač je branitelj javnega interesa, eden izmed "javnih psov čuvajev", ki se trudi in uresničuje temeljno človekovo pravico do informiranosti.
Ključne besede: žvižgači, javni interes, zaščita žvižgačev, informacije, korupcija
Objavljeno v ReVIS: 16.02.2021; Ogledov: 1455; Prenosov: 192
Celotno besedilo (592,18 KB) |
17. |
18. |
19. |
20. |
